Klik na Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Klik na I. del: Pokojninska reforma - zahtevki samozaposlencev

POKOJNINSKA REFORMA JE ODLOČITEV POSAMEZNIKA
(V: Denar, revija o davkih. Ljubljana: MFB Cons., l. XVIII, št. 19-20, 15. december 2008, s. 13-15.)

V Sloveniji se danes pogovarjamo tudi o pokojninski reformi. Leta 2004 je nek samozaposlenec s statusom starostnega upokojenca pri 64 letih vložil ustavno pobudo za oceno ustavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)*. Od starostne upokojitve dalje mu namreč, kljub izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in bolezni, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ni priznaval pravice do izplačevanja priznane pokojnine. Odklonitev je bila vezana na aktivno starost; to nasprotovanje oblastnih organov pa je intenzivno.

Ustavna odločba z dne 19. 10. 2006:

Ob vložitvi ustavne pobude je imel pobudnik izpolnjene pogoje za pridobitev pravice do pokojnine na podlagi dopolnitve določene starosti, pokojninske dobe (preko 40 let) in plačanih prispevkov. Razlog zavoda za uvodoma navedeno odklonitev pokojnine je bil, da pokojnino priznajo le, če se po upokojitvi preneha z aktivnim delom; delno pokojnino pa le ob zaposlitvi (in ne samozaposlitvi) s krajšim delovnim časom.

Ustavno sodišče RS je na pobudo navedenega posameznika z odločbo štev. U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 112/2006 z dne 3. 11. 2006) med drugim, pod 1. izreka odločilo, da sta čl. 58/I. in čl. 178/II. ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo. Iz obrazložitve ustavne odločbe izhaja, da gre za neskladnost navedenih zakonskih določb z Ustavo, ker se upokojencem, ki po upokojitvi delajo z največ polovičnim delovnim časom kot samozaposleni, ne priznavajo enake pravice do delne pokojnine kot upokojencem, ki so z največ polovičnim delovnim časom po upokojitvi zaposleni v delovnem razmerju (čl. 14 Ustave – enakost pred zakonom).

Pod 2. izreka je odločilo, da je Državni zbor RS ugotovljeno neskladje dolžan odpraviti v roku devetih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu RS. Ta rok je brezuspešno potekel 3. 8. 2007.

Samozaposleni:

Med samozaposlene po čl. 15 ZPIZ-1 štejejo osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji:

• kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah opravljajo pridobitno dejavnost, vključno s fizičnimi osebami, ki se štejejo za obrtnike ali zasebne trgovce v skladu z zakonodajo, veljavno pred uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah;
• z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost ali dejavnost na področju medijev in so skladno z zakonom vpisane v register samostojnih dejavnosti, če je tak register predpisan;
• opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti: zdravstveno, klinično ali specialistično psihološko dejavnost, zasebno veterinarsko dejavnost ali drugo zasebno dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti ali farmacije, v skladu z zakonom;
• opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo;
• opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost v skladu z zakonom;
• samostojno opravljajo drugo dovoljeno dejavnost.

Poleg navedenih se med samozaposlene štejejo tudi družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.

Samozaposlenih je bilo v Sloveniji po podatkih in metodologiji Statističnega urada RS v septembru 2008 preko 89.000 (Matej Divjak: Aktivno prebivalstvo, Slovenija, september 2008 – začasni podatki. Ljubljana: Statistični urad RS, prva objava, 18. 11. 2008), v drugem četrtletju leta 2006 pa je bilo 203.000 delovno aktivnih prebivalcev, starih 50-69 let, med katerimi jih je 29.000 že izpolnjevalo pogoje za prejemanje starostne pokojnine (Irena Svetin: Prehod z dela v upokojitev, Slovenija, 2. četrtletje 2006 (Ljubljana: Statistični urad RS, 29. 3. 2007). Naslednja objava podatkov je predvidena za 28. 11. 2008 (prav tam, str. 2)). Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je bilo avgusta 2008 povprečno nad 528.000 upokojencev (Število in struktura upokojencev. V: Mesečni statistični pregled, avgust 2008. Ljubljana: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, str. 2, dostopno na URL naslovu: http://www.zpiz.si/ att/msp/200809.pdf).

Paradigma o aktivni starosti:

V navedeni ustavni pobudi je pobudnik Ustavnemu sodišču RS dejansko predstavil paradigmo o svoji osebni odločitvi o aktivni starosti. Ta vsebina pa je zanimiva, ko se tudi danes pogovarjamo o pokojninski reformi.

V ustavno presojo so bili izpostavljeni nekateri problemi obstoječega pokojninskega sistema, in sicer:

1. Možnost za zaposlene v delovnem razmerju, da uživajo delno pokojnino, kar za samozaposlene ni mogoče – čl. 58/I. v zvezi s čl. 178/II. ZPIZ-1. Kršitev načela enakosti pred zakonom.

Glede tega je iz obrazložitve ustavne odločbe med drugim razvidno, da je navedena zakonska ureditev neskladna z vidika načela enakosti pred zakonom glede ureditve za zaposlene v primerjavi s samozaposlenimi. Razlikovanje v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju med pravico delavcev v delovnem razmerju do zaposlitve s polovico polnega delovnega časa po upokojitvi in zaposlitvijo samozaposlenih, katerim se takšna pravica odreka, je nedopustno in v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom. Izplačevanje delne pokojnine je vezano na čl. 58/I. in 178/II. ZPIZ-1; možnost je uveljavljena za osebe v delovnem razmerju, ne velja pa za vse zaposlene, na primer ne velja za samozaposlene osebe.

Nedopustno in neustavno je zagotavljanje različnih pravic iz naslova pokojninskega zavarovanja, glede na okoliščino ali je zavarovanec zaposlen v delovnem razmerju ali pa kot samozaposleni.

2. Neizplačevanje pokojnine upokojeni osebi zaradi njene ponovne zaposlitve – pravica do plače in hkrati do pokojnine. Kršitev načela posebnega varstva starejših oseb (čl. 23 – Pravica starejših do socialnega varstva Evropske socialne listine; Uradni list RS-MP, 7/1999) in kršitev ustavne pravice do pokojnine (čl. 50/I. Ustave).

Pobudnik je na tem mestu izpostavil svojo odločitev: o pravici upokojencev do proste izbire življenjskega sloga.

V konkretnem primeru je pobudnik izpostavil pravico upokojenca do življenjskega sloga nadaljevanja opravljanja svojega poklica po upokojitvi. Obveznost za pridobitev pravic pa je pobudnik tudi že izpolnil s plačilom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tekom delovne dobe. Vendar temu Ustavno sodišče RS ni sledilo.

3. Problem ugodnejše sistemske obravnave le pri nekaterih samostojnih dejavnostih, na primer obstoječa pravica do plače in hkrati pravica do pokojnine pri samostojni umetniški ali drugi kulturni dejavnosti, dejavnosti ustvarjalcev izumov, novih oblik teles, slik in risb (čl. 179 ZPIZ-1).

Ustavno sodišče RS ni sledilo misli, da je kreativnost – ustvarjalnost vsekakor prisotna tudi pri drugih poklicih in dejavnostih.

Aktivna starost – ne-vrednota:

Svoboda dela (čl. 49 Ustave) in pravica do socialne varnosti, vključno s pokojnino (čl. 50/I. Ustave) se v Sloveniji dejansko izključujeta.

Kot že navedeno je imel ob vložitvi ustavne pobude pobudnik izpolnjene pogoje za pridobitev pravice do pokojnine na podlagi dopolnitve določene starosti, pokojninske dobe (preko 40 let) in plačanih prispevkov.

Stališče Vlade RS do stališč ustavne pobude je bilo odklonilno. Iz dopisa z Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve, številka 00400-1/2006 z dne 23. 3. 2006, Ustavnemu sodišču RS, izhaja zaključek ministrstva, da pobuda za oceno ustavnosti ni utemeljena, zato so ustavnemu sodišču predlagali, da je ne sprejme. Podpisnik navedenega dopisa ministrstva je poznan tudi po svoji izjavi v medijih o Matildi za upokojence.

Morda je prav zgoraj navedeno odklonilno stališče razlog, da ugotovljeno neskladje Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z Ustavo vse do danes ni odpravljeno.

V posledici tega Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pobudniku ustavne presoje in drugim samozaposlenim upokojencem, ki delajo naprej s skrajšanim delovnim časom, tudi po uveljavitvi ustavne odločbe ni priznaval nobene pravice do delne pokojnine.

Zaradi tega je moral navedeni pobudnik po prejemu ustavne odločbe najprej uveljaviti svojo pravico pred Delovnim in socialnim sodiščem, nato pred Višjim Delovnim in socialnim sodiščem, končno pa pred izvršilnim sodiščem, nato so mu letos plačali delno pokojnino.

Nazadnje je odklonilno stališče oblastnega organa v tovrstnih zadevah Ustavno sodišče RS zavrglo dne 4. 11. 2008.**

Navedeni upokojenec se danes bliža dopolnitvi 70. leta, v okviru aktivne upokojitve plačuje obvezne dajatve iz dejavnosti – prispevke in davke ter se po prestanih postopkih le dobrohotno smehlja pravim pastem pokojninske reforme.

Zaključek:

Danes se pogovarjamo tudi o pokojninski reformi. Ena od rešitev je morda v paradigmi posameznikov o aktivni starosti, vendar so postopki oblastnih organov morda prava past kakršnekoli pokojninske reforme v tej državi.

(Prispevek zaključen 20. 11. 2008.)

Avtor: Ž. Stupica

(c) Vse pravice pridržane.

* Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Ljubljana: Uradni list RS, št. 106/1999, 72/2000, 81/2000, 124/2000, 109/2001, 83/2002 Odl.US: U-I-178/02-14, 108/2002, 110/2002-ZISDU-1, 112/2002 Skl.US: U-I-307/98-38, 26/2003-UPB1, 40/2003 Odl.US: U-I-273/00-13, 63/2003, 63/2002 Odl.US: U-I-57/00-51, 133/2003 Odl.US: U-I-36/00-52, 135/2003, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.), 20/2004-UPB2, 54/2004-ZDoh-1 (56/2004 popr., 62/2004 popr., 63/2004 popr.), 63/2004-ZZRZI, 136/2004 Odl.US: U-I-273/01-21, 68/2005 Odl.US: U-I-29/04-19, 72/2005, 104/2005-UPB3, 69/2006, 109/2006-UPB4, 112/2006 Odl.US: U-I-358/04-13, 114/2006-ZUTPG, 91/2007 Skl.US: U-I-325/05-5, 10/2008-ZVarDod.

** Sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-157/08-12 z dne 4. 11. 2008 Ljubljana: Uradni list RS, št. 108/2008.