ODVETNIK MARKO STUPICA - pisarna v ljubljanskem nebotičniku
 
ODVETNIŠKA PISARNA
Publikacije: ŽIGA STUPICA
Povezave
Iskanje
Kontakt


Image

Odvetnik Marko Stupica
Štefanova 1/IV.
1000 Ljubljana, p. p. 1581
EU - Slovenija
+ 386 1 4258888
+ 386 1 4261462
stupica@siol.net
http://www.dajatve.com
 
SlovenščinaEnglish

Natisni E-pošta
Obisk 8606
Prispeval ŽIGA STUPICA   

V EU PREDLAGANE SPREMEMBE SISTEMA DDV PRI PROMETU STORITEV
(V: Računovodski in davčni nasvet. Ljubljana: Dashofer, 3. oktober 2005.)


Komisija EU je predstavila predloge nekaterih pomembnejših sprememb sistema DDV v zvezi z določanjem kraja obdavčitve z DDV pri prometu storitev.

Spremembe glede prometa storitev "na daljavo" končnim potrošnikom:

Komisija EU je v spletni objavi besedila št. IP/05/997 z dne 20. julija 2005 predstavila predlog sprememb pravil sistema DDV, in sicer glede določanja kraja obdavčitve pri prometu določenih storitev "na daljavo", ki se opravljajo končnim potrošnikom.

Navedeno lahko zadeva tista podjetja, ki izvajajo na primer telekomunikacijske storitve, e-storitve, izobraževanje na daljavo, dostavo hrane na dom (angl. catering), kratkoročne najeme v transportu, dolgoročni lizing in posredniške storitve.

Trenutno je osnovno uveljavljeno pravilo obdavčevanja, ko gre za dobavo storitev zasebni stranki, da je dobavitelj zadolžen za obračun DDV po stopnji, ki je predpisana v tisti državi članici EU, v kateri ima dobavitelj sedež. Ker pa se nenehno povečuje količina dobave storitev preko meja držav, gornje pravilo ne omogoča, da bi davek pritekal državi članici končne potrošnje. 

Zaradi gornjega pravila prihaja tudi do motenj konkurence, tako med podjetji - dobavitelji storitev s sedežem v EU, kot tistimi s sedežem izven EU.

V praksi se kaže, da imajo podjetja, ki dobavljajo storitve "na daljavo" težnjo, da svoje aktivnosti locirajo v tisti državi članici EU, ki ima nizko stopnjo DDV, zaradi česar so lahko cenovno bolje dostopna končnim potrošnikom. Kadar pa gre za dobavitelja izven EU, mora le-ta ob dobavi praviloma obračunati DDV končnemu potrošniku po stopnji, ki velja v tisti državi članici, kjer je potrošnik lociran.

Po novem naj bi se zagotovilo, da bi imele države članice večje možnosti za pobiranje DDV na promet storitev "na daljavo", ki so opravljene njihovim rezidentom. Dopuščena naj bi bila vsaj možnost izbire, v kateri državi članici bi se lahko dobavitelj, s sedežem izven EU, lociral glede na obdavčevanje z DDV.

Nadalje se trenutno veljavna pravila sistema DDV nanašajo samo na določene storitve, na številne pa ne, kot se na primer ne na izobraževanje na daljavo.

Zaradi navedenih težav se Komisija EU zavzema za uvedbo nekaterih izjem od osnovnega pravila obdavčitve prometa storitev končnim potrošnikom:
- Za nekatere storitve, ki so dobavljene na razdaljo, vključno z e-storitvami in izobraževanjem na daljavo, naj bi se za kraj obdavčitve z DDV štel kraj, kjer ima sedež prejemnik storitve.
- Za storitve dostave hrane na dom naj bi se za kraj obdavčitve z DDV štel kraj, kjer so dejansko fizično dobavljene. To ne bi veljalo za tiste storitve, ki so opravljene na krovu v okviru transporta; za tovrstne storitve naj bi se za kraj obdavčitve z DDV štel kraj začetka oziroma odpreme transporta.
- Za kratkoročne najeme v transportu naj bi se za kraj obdavčitve z DDV štel kraj, kjer se šteje, da je bil transport dejansko dan na razpolago stranki.
- Za dolgoročni lizing naj bi se za kraj obdavčitve z DDV štel kraj, kjer je locirana stranka.
- Za posredniške storitve naj bi se za kraj obdavčitve z DDV štel kraj, kjer se opravi poglavitna transakcija, pri kateri posrednik posreduje.

Poenostavitve za dobavitelje izven EU:

Na podlagi gornjih predlaganih sprememb naj bi imeli izvajalci storitev, ki imajo sedež izven EU, obveznosti v zvezi z DDV v tisti državi članici v kateri, je končni potrošnik lociran.

Vendar se glede tega predvidevajo še nadaljnje spremembe v smislu poenostavitev davčnih obveznosti. Nadaljnje predlagane poenostavitve so vezane na sprejemanje predloga Komisije EU št. IP/04/1331 z dne 29. oktobra 2004 glede t. i. sistema ene lokacije (angl. one-stop-shop) in glede nekaterih drugih meril za poenostavitve davčnih obveznosti za DDV.

V Komisiji EU namreč ugotavljajo, da je obstoječ sistem DDV, z vidika čez-mejnih poslovnih dejavnosti, težaven, drag in tudi zamuden. Podobno pa tudi v Svetu EU ugotavljajo, da je tovrstno zmanjševanje administrativnih bremen pomemben dejavnik gospodarske rasti.

Predlog teh poenostavitev je usmerjen k dobaviteljem blaga in storitev, ki imajo sedež izven EU.

Po v predlogu predvidenem sistemu "one-stop-shop" bi lahko dobavitelj v državi izven EU, v kateri ima sedež, izpolnil vse obveznosti za DDV v zvezi z njegovimi aktivnostmi znotraj davčnega ozemlja EU.

Sistem poenostaitev bi omogočal dobaviteljem, ki niso ustanovljeni v EU, uporabo enotne številke za DDV, ki bi bila uporabna za vse njegove dobave v EU ter pošiljanja poenotenih elektronskih obrazcev za potrebe DDV, katere bi bile avtomatsko poslane ustrezni državi članici, v kateri opravljajo dobavo.

Med drugim bi se po gornjem sistemu preko neposrednih elektronskih povezav uveljavilo zahtevke za refundiranje DDV. Tudi roke za povračila DDV naj bi se skrajšalo s 6 mesecev na 3 mesece; v primeru zamude bi država članica morala povrniti dodatno še 1% obresti za vsak mesec zamude.

Nadaljnje spremembe glede kraja obdavčitve storitev:

že v besedilu št IP/03/1808 z dne 23. 12. 2003 pa je Komisija EU predlagala tudi spremembo pravil o kraju obdavčitve, kadar gre za promet storitev, opravljenih potrošniku poslovnemu subjektu (glede na izvirni tekst beri trgovec - angl trader).

Po tem predlogu naj bi se za večino primerov preaknilo obdačitev s kraja, v katerem je ustanovljen dobavitelj oziroma kjer ima stalni kraj poslovanja, na tisti kraj, v katerem je lociran potrošnik poslovni subjekt.

Izjeme tega pravila so predvidene za nekatere storitve, v katerih so uveljavljene posebne ureditve, na primer tiste v zvezi s posredovanjem pri prometu nepremičnin ali tiste v zvezi s transportom.

Predvidena je poenostavitev, da bi bilo po novem osnovno pravilo obdavčevanja pri prometu storitev, opravljenih zavezancem za DDV takšno, da bi bil potrošnik, bolj kot pa dobavitelj, odgovoren za obračun in plačilo DDV na storitve, ki so mu dobavljene, in sicer po načelu samoobdavčitve.

To pomeni, da bi postala pravila obdavčevanja z DDV na promet storitev, dobavljenih poslovnim subjektom v drugi državi članici, pretežno oblikovana tako, kot je to uveljavljeno pri obdavčitvi prometa blaga, prodanega poslovnemu subjektu v drugo državo članico.

Ob predlaganih spremembah so predvidene naslednje izjeme:
- Storitve, ki so povezane z nepremičnim premoženjem, kot so to na primer storitve nepremičninskih agentov, bi bile še naprej obdavčene po kraju, v katerem se premoženje nahaja; že uveljavljeno načelo obdavčevanja pri nepremičninah namreč že sledi obdavčevanju po kraju končne potrošnje.
- Potnike v okviru transportnih storitev bi se kot dosedaj obdavčevalo po kraju, v katerem se je transport začel.
- Kulturne, umetnostne, športne, zabavniške in podobne storitve bi se kot dosedaj obdavčevalo po kraju, kjer so dobavljene oziroma kjer so dejansko opravljene.
- Storitve, katere so očitno namenjene takojšnji potrošnji na jasno ugotovljivi lokaciji, kot na primer storitve restavracij, bodo tudi izvzete iz sprememb, saj je obstoječa rešitev glede na naravo dejanosti ustrezna, in sicer, da obračuna DDV dobavitelj.

Avtor: Ž. Stupica, oktober 2005.

(c) Vse pravice pridržane.

 

 ..::© 2003-2014: Vse pravice pridržane. Oblika: SG. Zadnje spremembe: 6.7.2014 ::..