|
Z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja se države podpisnice zavezujejo k izogibanju dvojnega obdavčevanja. V pogodbah opredelijo postopek neposrednega občevanja s pristojnim organom druge države pogodbenice. Za neposredno občevanje je pristojen organ države pogodbenice, in ne zavezanec. V praksi pa se dogaja, da pristojni davčni organ uveljavi dvojno obdavčitev dohodka in zavezanca napoti na občevanje s pristojnim davčnim organom v tujini. Nedavno je pristojni slovenski davčni organ prve stopnje rezidentu Slovenije izdal odločbo o odmeri dohodnine za leto 2006. V odmeri so upoštevani prijavljeni dohodki iz naslova vdovske pokojnine v Italiji, ni pa odbit v tujini plačan davek; v obrazložitvi odločbe je navedeno, da lahko vračilo v tujini plačanega davka uveljavlja zavezanec pri pristojnem davčnem organu v tujini. S takšno odmero je postal dohodek v Sloveniji dvojno obdavčen. Prispevek se omejuje na vidik proučevanja pomena določil mednarodne pogodbe, in ne na vidik proučevanja prakse upravnih organov (davčnega organa oz. upravnega sodišča), ki je namreč s področja uveljavljanja odbitka v tujini plačanega davka (tudi) odklonilna. Vendar prispevek obravnava logiko vodenja davčnega postopka oz. upravnega spora, po kateri se v primeru težav pri obdavčevanju upravni organ (in ne zavezanca) napoti na postopek sporazumevanja s pristojnimi organi države podpisnice. Izogibanje dvojnemu obdavčevanju – mednarodna pogodba V navedenem davčnem postopku je predhodno zavezanec v svoji vlogi predložil podatke o dohodkih, prejetih iz tujine – vdovska pokojnina iz Italije, in sicer znesek dohodka, tujih prispevkov, tujega davka in stroškov. Nadalje je predložil ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije, in sicer potrdilo italijanskega izplačevalca o prejetih dohodkih in plačanih davkih v Italiji za leto 2006. Glede na leto prejema dohodkov je ob sklicevanju na določila takrat veljavnega Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-1) v zvezi z določili mednarodne pogodbe z Italijo iz leta 1983 (v nadaljevanju: BITIDO (1983)), predlagal priznanje odbitka dohodnine plačane v Italiji. Navedena mednarodna pogodba BITIDO (1983) je uveljavljena na podlagi I. odst., tč. 14 Akta o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Italijo. Slovenija je nasledstvo pogodb SFRJ – Italija, ki ostajajo v veljavi med Slovenijo in Italijo, uredila z izmenjavo not 31. 7. 1992. Omeniti je potrebno, da je sicer leta 2002 Slovenija na eni strani ratificirala “novo” mednarodno pogodbo – Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o izogibanju dvojnega obdavčevaja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja z dodatnim protokolom; vendar pa na drugi strani Italija te mednarodne pogodbe ni ratificirala. Mednarodna pogodba BITIDO (1983) zavezuje državi pogodbenici, Slovenijo in Italijo. Izogibata se dvojnemu obdavčevanju dohodkov in premoženja. Odprava dvojnega obdavčenja – slovenski zakon Mednarodna pogodba BITIDO (1983) napotuje na določila zakonov države pogodbenice. V določilu čl. 3 – Splošne definicije, II. odst. te pogodbe, je namreč določeno, da ima v primeru, kadar država pogodbenica uporablja ta sporazum, sleherni izraz, ki ni opredeljen v njem, takšen pomen, kakršnega ima po njenih zakonih, ki se nanašajo na davke, za katere se ta sporazum uporablja. Slovenski zakoni predpisujejo, da se odpravi dvojna obdavčitev dohodkov rezidenta iz virov izven Slovenije. To se v obravnavanem primeru opravi tako, da se pri davčni odmeri odbije v tujini plačane davke; čl. 127 ZDoh-1 in čl. 256 Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-1). Navedeni določili izrecno predpisujeta, da lahko rezident od odmerjene dohodnine odšteje znesek ustreznega dela dohodnine – odbitek, ki jo je plačal od dohodkov iz virov izven Slovenije – tujih dohodkov, vključenih v njegovo osnovo za dohodnino. Navedeno lahko uveljavlja (že) v napovedi za dohodnino, kateri mora predložiti ustrezna dokazila. V teh določilih slovenskih zakonov za uveljavitev pravice do odbitka v tujini plačanega davka ni razvidnih nekih zapisanih pogojev za morebitno izključitev pravice. V sporni odmerni odločbi, ob sklicevanju na mednarodne pogodbe v obrazložitvi odločbe, pa se ni odštelo zneska v tujini plačanega davka ter se je naložilo plačilo slovenskega davka.
Interpretacija davčnega organa določil o pravici do odbitka v tujini plačanega davka S sporno odmerno odločbo v Sloveniji je bila v Sloveniji uveljavljena dvojna obdavčitev dohodka zavezanca. Kljub podatkom zavezanca, da je bil v Italiji odtegnjen in plačan davek ter predloženim ustreznim dokazilom. Pritožba ni zadržala izvršitve odločbe. V obrazložitvi se odločba nejasno sklicuje na mednarodne pogodbe, glede obdavčitve vdovske pokojnine v Italiji pa se interpretira mednarodne pogodbe tako, da se dohodek obdavči samo v Sloveniji. Nato je zavzeto stališče, da zaradi navedenega zavezancu ni bil odštet znesek v tujini plačanega davka, ter mu je bilo posledično obračunano in naloženo plačilo slovenskega davka – dohodnine. Končno je zavezanec v obrazložitvi odločbe napoten na sporazumevanje s pristojnim organom pogodbenice konvencije. Tako je bilo v davčni odločbi obrazloženo, da se “v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ki jo ima Slovenija sklenjeno s/z Italija ali drugo mednarodno pogodbo”, dohodek iz naslova 1106 obdavči samo v Sloveniji, zato zavezancu od odmerjene dohodnine ni bil odštet znesek v tujini plačanega davka ter mu je bilo naloženo plačilo slovenskega davka (dohodnine). Nato pa je obrazloženo, da lahko zavezanec vračilo v tujini plačanega davka uveljavlja pri pristojnem davčnem organu v tujini. Člen 25 – Postopek sporazumevanja BITIDO (1983) sta sklenili državi in ne davčni zavezanec. Za neposredno občevanje s pristojnim organom druge države pogodbenice je izrecno, po določilu III. odst. člena 25 – Postopek sporazumevanja te pogodbe, pristojen organ države pogodbenice. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: OECD) k navedenemu določilu III. odstavka člena 25, zavezujoče za države članice, priporoča pristojnim organom in jih pooblašča, da težave pri tolmačenju ali uporabi, če je le mogoče, rešujejo s skupnim dogovorom. Slovenija (še) ni podpisnica kovencije OECD – Convention for Economic Co-operation and Development. Kljub navedenemu pa je v obrazložitvi sporne odmerne odločbe zavezanec za rešitev njegovega problema napoten na sporazumevanje s pristojnim organom pogodbenice konvencije. Problem ima zavezanec s tem, da je njegov dohodek s sporno odmerno odločbo v Sloveniji dvojno obdavčen. Nadalje ima problem s tem, da je z odmerno odločbo davčni položaj zavezanca interpretiran tako, da se dohodek obdavči samo v Sloveniji ter da se mu zaradi tega v tujini plačanega davka ni odbilo, ob tem pa se mu je naložilo plačilo slovenskega davka. Če rezident države pogodbenice meni, da mu bodo z ukrepi ene ali obeh držav pogodbenic naloženi oziroma mu utegnejo biti naloženi davki, ki niso v skladu s tem sporazumom, se sme na podlagi I. odst. člena 25 BITIDO (1983) ne glede na pravna sredstva, ki so predvidena v notranjih zakonih teh držav pogodbenic, obrniti na pristojni organ države pogodbenice (Ministrstvo RS za finance), katere rezident je. To mora storiti v dveh letih po prvem obvestilu o ukrepu, ki omogoča obdavčevanje, ki ni v skladu s sporazumom. Če je pristojni organ mnenja, da je ugovor utemeljen, sam pa ne more najti zadovoljive rešitve, si na podlagi določila II. odst. člena 25 BISIDO (1983) prizadeva rešiti primer v sporazumu s pristojnim organom druge države pogodbenice, da onemogoči tako obdavčitev, ki ni v skladu s sporazumom. Zaključek Sklenitev mednarodne pogodbe izraža namen pogodbenic, da se bosta izogibali dvojenemu obdavčevanju, pogodbenici težave odpravljata po postopku sporazumevanja. Za neposredno občevanje s pristojnim organom države pogodbenice zaradi rešitve problema v zvezi z izogibanjem dvojnega obdavčevanja po mednarodni pogodbi je pristojen organ države pogodbenice; in ne davčni zavezanec. (Prispevek zaključen 30. 9. 2008) Avtor: Ž. Stupica (c) Vse pravice pridržane. Viri:
|
 |
ODVETNIK MARKO STUPICA - pisarna v ljubljanskem nebotičniku |
|||
 |
 |
 |
||
 |
 |
