Klik na Novosti po ZFPPod - I. del

PREHOD TERJATEV PRI IZBRISU PRAVNIH OSEB PO SKRAJŠANEM POSTOPKU
(V: Denar Revija o davkih. Ljubljana: MFB Consulting, l. XVIII, št. 3, 29. februar 2008, s. 11-13.)

Dne 15. 1. 2008 je bil uveljavljen Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; Uradni list RS, št. 126/07). Zakon ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi osebami in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. 

Večina določb zakona se bo začela uporabljati šele s 1. oktobrom 2008, kot na primer tiste za postopek prisilne poravnave, stečajne postopke, postopek prisilne likvidacije in postopke zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom. Glede določb o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije pa se zakon uporablja že od uveljavitve, to je od 15. 1. 2008.  

Uporaba določb o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije

Določbe ZFPPIPP o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije se uporabljajo na primer pri družbah z omejeno odgovornostjo, delniških družbah, komanditnih delniških družbah, evropskih delniških družbah, zavodih ter tudi podružnicah tujega podjetja.

Ne uporabljajo pa se pri tistih pravnoorganizacijskih oblikah, pri katerih zakon zanje določa, da se ne morejo izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije. Tako na primer Zakon o zadrugah (Uradni list RS, št. 62/07-UPB1) v čl. 47 meddrugim določa, da lahko pride do prenehanja zadruge brez opravljenega postopka likvidacije le v primeru njenega stečaja, in v primeru spojitve, pripojitve ali razdelitve zadruge; ni pa predvideno prenehanje po skrajšanem postopku, to je z izbrisom zadruge iz sodnega registra brez likvidacije, niti takšna možnost ni predvidena v nobenem drugem zakonu.

Izbrisni razlog

Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti. Pri tem obstaja izbrisni razlog, če gospodarska družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila ali podatkov iz letnega poročila Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve zaradi javne objave – AJPES.

Izbrisni razlog obstaja tudi, če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov, na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana, naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenje za poslovanje na tem naslovu, ali pa je vpisana na naslovu, ki ne obstaja.

Pravna oseba se izbriše tudi, če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije.

Na obveznost obveščanja registrskega sodišča o domnevi izbrisnega razloga so vezani AJPES, sodišča, državni organi ali osebe z javnimi pooblastili.

Zahtevki upnikov za plačilo obveznosti po izbrisu 

Upniki lahko od odgovornih oseb uveljavijo svoje zahtevke v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra.

Upniki lahko zahtevajo plačilo od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Osebno odgovorni družbenik je družbenik osebne družbe ali druge pravne osebe, ki je po zakonu ali pravilih te pravne osebe odgovoren za njene obveznosti. Pri spregledu pravne osebnosti gre za to, da so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, če so jo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov, če so v nasprotju z zakonom ravnali z njenim premoženjem kot s svojim lastnim premoženjem, ali če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

Upniki lahko zahtevajo tudi povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe. Za poslovodstvo se tako štejejo uprava ali upravni odbor delniške družbe, eden ali več poslovodij družbe z omejeno odgovornostjo, direktor ali drug poslovodni organ zavoda, ali drug organ, ki je pristojen in odgovoren za vodenje poslov pravne osebe. Za organ nadzora se štejejo nadzorni svet delniške družbe z dvotirnim sistemom upravljanja ali upravni odbor pri tisti z enotirnim sistemom, event. nadzorni svet družbe z omejeno odgovornostjo, svet ali drug kolegijski organ upravljanja zavoda, ali drug organ, ki je pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem poslov pravne osebe.

Nadalje lahko svoje zahtevke upniki uveljavijo proti aktivnim družbenikom izbrisane pravne osebe. Aktivni družbenik je tisti družbenik izbrisane pravne osebe, ki je imel v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko na določenih podlagah dosegel, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne potrebne ukrepe finančnega prestrukturiranja ali da v zakonskih rokih predlaga začetek stečajnega postopka. Navedena predpostavka je izpolnjena, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik najmanj 25 % vseh glasovalnih pravic. Ožje povezana oseba posamezne osebe je zlasti njen zakonec ali zunajzakonski partner, otrok ali posvojenec te osebe ali zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, ki nima polne poslovne sposobnosti ter druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in ji je dodeljena v skrbništvo.

Postopki, ki so se začeli pred 15. 1. 2008

V postopkih izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije, ki so se začeli pred 15. 1. 2008, se tudi po uveljavitvi ZFPPIPP uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do njegove uveljavitve.

Glede na obdobje, v katerem je bila gospodarska družba izbrisana, se za pravne posledice njenega prenehanja zaradi izbrisa uporabljajo:

1. Če je bila izbrisana pred 7. 4. 2007 se uporabljajo določbe Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod; Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 97/00 - odločba US, 50/02 - sklep US, 93/02 - odločba US, 117/06 - ZDDPO-2).

2. Če je bila izbrisana od 7. 4. 2007 do uveljavitve ZFPPIPP, se uporabljajo določbe ZFPPod, razen čl. 27/IV. in V., in smiselno tudi šesti do osmi odstavek čl. 442 ZFPPIPP o uveljavljanju zahtevkov zoper aktivne družbenike.

3. Če je bila izbrisana po uveljavitvi ZFPPIPP, se uporabljajo določbe tega zakona o pravnih posledicah izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije.

Določili čl. 27/IV. in V. ZFPPod urejata eno izmed sankcij, ki jih je zakonodajalec predpisal za nedelujočo družbo. Izbrisu iz sodnega registra namreč namesto sankcij v postopku likvidacije sledi sankcija neomejene solidarne odgovornosti aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe. Šteje se, da so aktivni družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo o prevzemu vseh obveznosti družbe ter se le-ti glede prevzetih obveznosti družbe štejejo za pravne naslednike izbrisane družbe.

Z zakonom o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod-B (Uradni list RS, št. 31/07), ki je bil uveljavljen 7. 4. 2007 sta bili navedeni določili čl. 27/IV. in V. ZFPPod črtani. S tem je zakonodajalec ohranil izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije kot enega izmed načinov prenehanja gospodarske družbe, hkrati pa je v celoti ukinil neomejeno solidarno odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. Ustavljeni so bili tudi vsi postopki (sodni in upravni), v katerih so upniki uveljavljali svoje terjatve do izbrisanih družb na podlagi ZFPPod. Z navedeno ustavitvijo so bili, razen pri spregledu pravne osebnosti, zajeti vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, torej tudi morebitni upravni spori ter postopki, povezani z javnimi dajatvami (davki, carine).

V nadaljevanju je bilo izvajanje navedenih določil ZFPPod-B s sklepom Ustavnega sodišča RS z dne 20. 4. 2007 (Uradni list RS, št. 38/07) najprej zadržano.

V času tega zadržanja postopki o ustavitvi sodnih in upravnih postopkov, izvirajoči iz ZFPPod-B, nimajo pravnega učinka, postopki, začeti na podlagi ZFPPod so bili prekinjeni, novih postopkov ni bilo mogoče začeti, zastaranje pa v tem času ni teklo.

Nato pa so bila nekatera določila ZFPPod-B z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 21. 6. 2007 (Uradni list RS, št. 58/07) ugotovljena kot neskladna z Ustavo, nekatera pa razveljavljena. Do odprave neustavnosti ni bilo mogoče začeti novih postopkov, za uveljavitev terjatev do gospodarskih družb izbrisanih po ZFFPod-B. Zastaranje terjatev v tem času ni teklo, so pa se obrestovale v skladu z vodilno obrestno mero Evropske centralne banke. Ta ustavna odločba pa je odločila še, da se sodni in upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B, nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod.

Zaključek:

Davčni organ lahko kot upnik eno leto po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije zahteva plačilo obveznosti. Pri tem ob subsidiarni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 22/05-UPB1, 119/05, 24/06-UPB1, 105/06-ZUS-1 in 126/07) nadaljuje upravni postopek zoper osebe, ki odgovarjajo za obveznosti izbrisane pravne osebe. Med temi osebami so lahko osebno odgovorni družbeniki ali drugi družbeniki na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, člani poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe, aktivni družbeniki ter ožje povezane osebe.

(Prispevek zaključen 18. 2. 2008).

Avtor: Ž. Stupica

(c) Vse pravice pridržane.