|
|
| Prispeval ŽIGA STUPICA |
|
ODŠKODNINA PRI TELESNIH POŠKODBAH Telesne poškodbe utrpijo poškodovanci v različnih življenjskih situacijah, kot je to prometna nesreča (avto, delovni stroj), poškodba pri delu idr. Za utrpljene posledice upravičenim osebam pripada pravica do povračila škode – odškodnina. Višina denarne odškodnine:*
Poleg navedene odškodnine se v odškodninskem zahtevku lahko uveljavlja povrnitev druge vrste škode, kot na primer izguba na zaslužku, stroški prevozov, uničena obleka. Stroške odv. zastopanja pri sklenitvi poravnave lahko v celoti plača zavarovalnica, tako da jih stranka ne nosi. Drugače pa stranka povrne stroške po tarifi oziroma posebnem dogovoru. Pri poravnavi je višina odškodnine nižja kot na sodišču. Časovno dobi stranka pri poravnavi denar izredno hitro, pred sodiščem pa je postopek dolgotrajen. Telesne poškodbe:**
Zmanjšane funkcije in oviranosti poškodovane osebe: Bolečine: tolerantnost za bolečine se razlikuje od posameznika do posameznika. Podatke o intenzivnosti in trajanju bolečin lahko predstavlja izražena potreba poškodovane osebe po analgetikih. Nevšečnosti: podatke o nevšečnostih se lahko pridobiva iz medicinske dokumentacije. Pri tem gre lahko za ugotavljanje časa anestezije, količine tuje krvi oziroma količine prejetih antibiotikov. Nadalje se lahko ugotavlja začasno zmanjšanje funkcij in oviranosti poškodovane osebe, kot je to na primer čas omejene gibljivosti vratu. Zmanjšanje življenjskih aktivnosti: ocena skupnega zmanjšanja splošnih življenjskih zmožnosti – funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja je lahko podana opisno oziroma v odstotkih. Ob upoštevanju objektivnih omejitev klasifikacije se za ocenjevanje stopnje okvar oziroma prizadetosti uporablja naslednje razvrščanje:***
Ob nastanku poškodbe gre lahko tudi za hkraten pojav predhodnih degenerativnih sprememb. Pred-poškodbeno degenerativno bolezen se lahko ugotavlja na primer z RTG slikanjem ali z značilnim zdravljenjem. Vendar lahko tudi poškodba sama povzroči ali poslabša skeletno artrozo, na primer ko je s poškodbo ponovno prizadeta sklepna površina. V slednjih primerih lahko dokazovanje poteka z opravljanjem CT preiskave, meritvami gibljivosti, razmejitvijo s primerjanjem stanja pred in po poškodovanju. Skaženost: pri skaženosti gre za takšno spremembo zunanjosti, da vzbuja pri opazovalcih negativne občutke. Pri razvrščanju stopenj skaženosti gre lahko za prizadetost zunanjosti majhne stopnje, prizadetost zunanjosti srednje stopnje, prizadetost zunanjosti težje stopnje ter skaženost. Zunanje spremembe je potrebno dobro dokumentirati. Strah: poškodovana oseba lahko utrpi strah. Ta je lahko primarni strah, ki se pojavlja v času nekaj minut po nezgodi ter sekundarni strah, ki se pojavlja več minut po nezgodi, lahko traja tudi za časa zdravljenja oziroma ostane kot trajen občutek strahu v določenih situacijah. Zaključek: Za utrpljene posledice upravičenim osebam pripada pravica do povračila škode – odškodnina. Pravico se lahko uveljavlja z odškodninskim zahtevkom zoper odgovorno osebo oziroma zavarovalnico ali s tožbo na sodišču. (Prispevek zaključen januarja 2008.) Avtor: Ž. Stupica (c) Vse pravice pridržane.
* Višina odškodnine se razlikuje od konkretnega primera do konkretnega primera zaradi številnih dejavnikov. Okvirno merilo predstavlja uveljavljena sodna praksa. ** Kategorizacija po Fischer-ju. *** Kategorizacija po MKF. |






