|
NAPAČNA ŠIFRA VALUTE V ECL IN PROCESNI ZAPLETI Kupec iz Slovenije je v letu 2001 pri proizvajalcu iz Nemčije kupil večjo količino blaga – folij iz polipropilena za metaliziranje; blago je bilo odpremljeno z odpremnim pogojem CIP Semič (carriage and insurance paid to Semič, to je prevoznina, zavarovanje plačano do Semiča). Dobavitelj je izstavil račun za blago v DEM. Obračunani DDV in ostale uvozne dajatve je ob uporabi bančne garancije plačal špediter, carinski organ pa je blago sprostil v prost promet h kupcu; zaradi preferencialnega uvoza iz ES je bilo blago carine prosto. špediter je nato naročniku obračunal stroške zastopanja, to je stroške plačanega DDV, uvoznih taks ter stroške bančne garancije in ostale stroške carinskega zastopanja. Ker pa carinski organ ob izdaji odločbe ni odločil o vrnitvi preplačanega zneska DDV, je špediter na podlagi čl. 220/I. ZUP predlagal izdajo dopolnilne odločbe o tem, zaradi molka carinskega organa pa je moral po poteku predpisanega roka vložiti še pritožbo zaradi navedene pomanjkljivosti carinske odločbe. Carinski organ je nato že pri obravnavanju pritožbe na prvi stopnji zahtevi ugodil in odločbo dopolnil tako, da se znesek preplačanega DDV vrne carinskemu deklarantu, to je špediterju, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločbe do dneva vrnitve preplačila. Šele nato je lahko špediter z novim računom svojemu naročniku obračunal svoje stroške ob upoštevanju popravljenega obračuna DDV. Avtor: Ž. Stupica (c) Vse pravice pridržane. |



