Klik na Neustavnost pokojninskega sistema

IZJAVE IZVAJALCEV POKOJNINSKIH NAČRTOV O NALOŽBENI POLITIKI
(V: Denar Revija o davkih. Ljubljana: MFB Consulting, št. 10, 15. junij 2007.)

Naložbena politika ter davčne spodbude sta morda bistvena razloga, zaradi katerih postaja sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zanimiv za zavarovance – delojemalce, za financerje pokojninskih načrtov – delodajalce in za izvajalce pokojninskih načrtov – ponudnike prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Razlike med naložbenimi politikami izvajalcev pokojninskih načrtov lahko pritegnejo ali odvrnejo zavarovance oziroma delodajalce za izbiro določenega izvajalca pokojninskega načrta. Izjavo o naložbenem tveganju morajo izvajalci pokojninskih načrtov prvič podati Agenciji za trg vrednostnih papirjev do 1. avgusta 2007.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje:

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je oblika zavarovanja, pri kateri zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z zajamčenim donosom na vplačano čisto premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja in pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine ter druge s pokojninskim načrtom določene pravice, ob tem pa so predpisane tudi davčne posebnosti za udeležence zavarovanja. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo zavarovanci ali uživalci pravic obveznega pokojninskega zavarovanja preko delodajalca, ki v celoti ali delno financira pokojninski načrt.

Pokojninske načrte izvajajo pokojninski skladi ali zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja. Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot vzajemni pokojninski sklad ali kot pokojninska družba. Pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja lahko izvajajo tudi izvajalci pokojninskega načrta, ustanovljeni po predpisih ene od držav članic EU (država članica) in v državi, v kateri ima institucija svoj uradni sedež in svojo glavno upravo ali, če nima sedeža, svojo glavno upravo (matična država članica) opravljajo posle dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vzajemni pokojninski sklad lahko upravlja zavarovalnica, banka ali pokojninska družba. Poseben status imata Kapitalski sklad in Sklad obrtnikov.

Oseba se vključi v prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki ga izvaja zavarovalnica tako, da sklene pogodbo o prostovoljnem dodatnem zavarovanju z zavarovalnico (zavarovalna pogodba prostovoljnega dodatnega zavarovanja) oziroma da k taki pogodbi pristopi. V prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki ga izvaja vzajemni pokojninski sklad, se vključi tako, da pristopi k pravilom sklada s pravicami in obveznostmi člana vzajemnega pokojninskega sklada. V prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki ga izvaja pokojninska družba, pa se vključi tako, da sklene pogodbo o prostovoljnem dodatnem zavarovanju s to družbo.

Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada je upravičen do povračila vstopnih in izstopnih stroškov, kakor tudi do letne provizije za upravljanje z vzajemnim pokojninskim skladom. Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od vplačane premije ob njenem vplačilu. Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od odkupne vrednosti ob njenem unovčenju oziroma izplačilu. Provizija za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada se določi v odstotku od povprečne čiste letne vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada.

Nekateri podatki o poslovanju izvajalcev pokojninskih načrtov za leto 2005:

Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2005 (Vir: Poročilo o stanju na področju zavarovalništva za leto 2005, V: Letno poročilo, Ljubljana: RS Agencija za zavarovalni nadzor, junij 2006, 47 str. Podatki letnega poročila za leto 2006 naj bi bili pripravljeni do 30. 6. 2007.) so ob koncu leta 2005 izvajale dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje 4 pokojninske dru�be s skupno 19,8 mrd. SIT (82,6 mio EUR) zbrane kosmate zavarovalne premije, 6 vzajemnih pokojninskih skladov z 20,2 mrd SIT (84,3 mio EUR) zbrane premije ter Prvi pokojninski sklad, v čigar kritni sklad je bilo tega leta vplačanih za 1.177 mio SIT (4,9 mio EUR).

Zgoraj navedeni podatek je na primer za pokojninske družbe predstavljal v primerjavi s predhodnim letom povečanje za 15,1 %. Le-te so imele na dan 31. 12. 2005 zavarovanih 179.499 zavarovancev, od tega jih je 98,1 % zavarovancev imelo kolektivno sklenjene zavarovalne pogodbe. Povprečna mesečna bruto premija v posamezni pokojninski družbi je znašala od 8.317 SIT (34,71 EUR) do 11.113 SIT (46,37 EUR). Kot sektor pa so pokojninske družbe v letu 2005 ustvarile dobiček v višini 438 mio SIT (1,8 mio EUR), kar je za 301,8 % več kot v predhodnem letu.

Nekateri vidiki obdavčitve udeležencev pokojninskih skladov:

Pri dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju so predvidene številne davčne posebnosti za udeležence pokojninskih načrtov, kot so na primer pravica do davčne olajšave, do znižanja davčne osnove oziroma do znižane davčne stopnje.

Dohodek iz zaposlitve vključuje tudi bonitete, ki jih delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana, pri čemer boniteta vključuje tudi zavarovalne premije in podobna plačila. Premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih za račun delojemalca – zavarovanca plačuje delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register, se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, vendar največ do zneska, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 2.390 evrov letno. V primeru, da je zavezanec premijo plačal zase sam, se le-temu enaka višina plačane premije prizna kot olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Po drugi strani lahko tudi delodajalec – zavezanec za davek od dohodkov pravnih oseb oziroma delodajalec – zavezanec za dohodnino iz naslova dohodkov iz dejavnosti, ki financirata pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, uveljavljata zmanjšanje davčne osnove za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti plačata v korist delojemalcev – zavarovancev izvajalcu pokojninskega načrta, ki je odobren in vpisan v poseben register, vendar pravtako največ do zneska, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 2.390 EUR letno. Od premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se ne plačujejo prispevki za socialno varnost.

Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Znesek premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega načrta, ki je odobren in vpisan v poseben register, se le-temu prizna kot olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 5,844 % pokojnine zavarovanca in ne več kot 2.390 EUR letno.

Kot drugi dohodki v okviru dohodnine so obravnavana izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Dohodnine se ne plačuje od izplačila odkupne vrednosti v primeru rednega prenehanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zaradi pridobitve pravice do pokojnine, pod pogojem, da sredstva niso izplačana zavarovancu, temveč se v enkratnem znesku prenesejo izplačevalcu pokojnine v imenu in za račun zavezanca, ki sklene zavarovanje, po katerem zavarovanec pridobi pravico do doživljenjske mesečne pokojninske rente. Dohodnine se pod določenimi pogoji tudi ne plačuje od prenosa sredstev iz enega pokojninskega načrta v drugi pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pokojninski skladi, ki so ustanovljeni po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačujejo davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 0 % od davčne osnove. Zavarovalnice, ki izvajajo pokojninski načrt v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačujejo od dejavnosti izvajanja pokojninskega načrta davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 0 % od davčne osnove, če sestavijo ločen davčni obračun samo za ta pokojninski načrt.

Naložbena politika pokojninskih skladov ter pravice in obveznosti iz pokojninskih načrtov:

Kakor je bilo že navedeno, je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje oblika zavarovanja, pri kateri zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z zajamčenim donosom na vplačano čisto premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Zato je naložbeno tveganje eden izmed bistvenih razlogov zavarovancev – delojemalcev oziroma financerjev – delodajalcev za izbiro izvajalca pokojninskega načrta.

Na podlagi Sklepa Agencije za trg vrednostnih papirjev št. 230-5/1-16/2006 z dne 20. 12. 2006 o izjavi o naložbeni politiki ter o obvladovanju tveganj pokojninskega sklada morajo izvajalci pokojninskih načrtov najkasneje do 1. avgusta 2007 prvič predložiti agenciji izjavo o naložbeni politiki, usklajeno s pokojninskim načrtom, skupaj z načrtom za obvladovanje tveganj pokojninskega sklada. Ta sklep določa podrobnejšo vsebino in razčlenitev izjave o naložbeni politiki vzajemnega pokojninskega sklada oziroma kritnega sklada pokojninske družbe oziroma kritnega sklada zavarovalnice ter način uskladitve pokojninskega sklada s pravili o obvladovanju tveganj, ki jih določa Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.

Vsebina izjave o naložbeni politiki pokojninskega sklada je določena v Prilogi 1 in Prilogi 2 k temu sklepu. Izjava o naložbeni politiki pokojninskega sklada mora vsebovati informacije in podatke, navedene v Prilogi 1 k temu sklepu, v enakem zaporedju kot so navedeni v Prilogi 1. Dodatek k izjavi o naložbeni politiki vsebuje poročilo o rezultatih poslovanja in sestavi naložb pokojninskega sklada in mora vsebovati podatke, navedene v Prilogi 2 k temu sklepu. Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada oziroma pokojninska družba oziroma zavarovalnica letno ažurira dodatek k izjavi o naložbeni politiki s podatki na dan 31. 12. preteklega poslovnega leta. Upravljavec mora, za vsak posamezen pokojninski sklad, ki ga upravlja, agenciji predložiti načrt za obvladovanje tveganj pokojninskega sklada.

Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2005 so imele pokojninske družbe konec leta 2005 za 76,4 mrd SIT (318,8 mio EUR) naložb celotnega premoženja. Od navedenega zneska so imele 67,9 mrd SIT (283,3 mio EUR) naložb kritnih skladov, kar je v primerjavi s predhodnim letom predstavljalo povišanje za 46 %. Strukturo naložb so predstavljale predvsem naložbe v dolžniške vrednostne papirje, naložbe v državne papirje in vrednostne papirje, za katere jamči država, naložbe v vrednostne papirje tujih izdajateljev in naložbe v sestavljene vrednostne papirje.

Pravice in dolžnosti zavarovanca ali delodajalca nasproti upravljavcu pokojninskega sklada so razvidne tudi iz ponudbe upravljavca za sklenitev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Akt ponudbe zavarovalne družbe izhaja iz pokojninskega načrta; načrt mora predhodno potrditi tudi pristojni minister za delo. Pri tem je pokojninski načrt najpomembnejši dokument, na podlagi katerega bodoči zavarovanec ugotovi pogoje za pridobitev pravic in tudi svoje dolžnosti.

Za primerjavo ponudb – pokojninskih načrtov upravljavcev različnih pokojninskih skladov je potrebno med seboj primerjati pokojninske načrte, in sicer kot celoto in ne po izsekih oz. zgolj glede stroškovnega dela. Pokojninski načrt je potrebno analizirati kot celoto, in sicer zajamčen donos, vstopne stroške, upravljavsko provizijo, izstopne stroške, dodatne stroške in stroške v fazi mirovanja. Razlike med ponudbami so lahko tudi pri posebnih klavzulah, kot so na primer določila o znižanju vstopnih stroškov za določeno število nadaljnjih premij, o izstopnih pogojih za primer izrednega prenehanja, o izstopnih pogojih za primer prehoda k drugemu upravljavcu, o dodatnih stroških za odpiranje in vodenje računov po pogodbi s Klirinško depotno družbo – KDD ter odpiranje in vodenje posebnega denarnega računa, o stroških posredovanja pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev – provizija KDD in stroški borznega posrednika ter o davkih in davščinah v zvezi s premoženjem in prometom premoženja sklada.

Pri primerjavi ponudb je v sklopu zavarovanja za zavarovanca morda najpomembnejši t. i. kumulativni donos, ki predstavlja kakovost upravljanja upravljavca v določenem obdobju. Pri tem gre za dejanski znesek sredstev, ki jih varčevalec privarčuje na osebnih računih posameznih zavarovanj.

(Prispevek zaključen 15. 5. 2007).

Avtor: Ž. Stupica

(c) Vse pravice pridržane.