Klik na Novitete po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Klik na Novitete po 5 davčnih zakonih
Klik na Novitete po Slovenskih računovodskih standardih (SRS (2006))

NEKATERE NOVOSTI V DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2 – SPLOŠNI DEL)
(V: Računovodski in davčni nasvet. Ljubljana: Dashofer, št. 1, 8. 1. 2007, s. 1-3.)

Pravni okvir slovenskega davčnega sistema predstavljajo materialni in postopkovni predpisi. V tem pravnem okviru je zakon o davčnem postopku najpomembnejši. Novi zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) je bil objavljen 16. novembra 2006, uporabljati pa se bo začel od 1. januarja 2007. ZDavP-2 ne predstavlja novega zakona v celoti, temveč uvaja nekatere novitete v primerjavi z dosedanjim zakonom o davčnem postopku (ZDavP-1) iz leta 2004 z novelami.

Nekatere novitete po ZDavP-1, uveljavljene s 1. 1. 2005 oziroma že z 21. 5. 2004:

Besedilo tega zakona o davčnem postopku je bilo v primerjavi s tistim iz leta 1996 še enkrat obsežnejše, vključuje nove opredelitve pojmov, večina določil je bila predrugačenih, preciziranih ali postroženih. Zaradi navedenega je bil ZDavP-1, kljub načelni podobnosti s starim zakonom iz leta 1996, ne le formalno, temveč tudi vsebinsko popolnoma nov predpis.

Največja noviteta ZDavP-1 so upoštevane direktive EU in določila mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

Določila ZDavP-1 so še povečala avtoriteto davčnega organa proti zavezancu. Zelo so bila postrožena prekrškovna pravila, prekrške izreka davčni organ prve stopnje kot prekrškovni organ po hitrem postopku, kazni (globe) za davčne prekrške so višje, še posebno visoke so pri kategorijah t. i. posebno hudih davčnih prekrškov, zastaranje prekrškov je bilo podaljšano, in sicer relativno z 2 na 3 leta, absolutno zastaranje pa s 4 na 10 let.

Določila o stroških postopka so za stranke izrednega pomena; v primerjavi z zakonom iz leta 1996 so bila nova določila zelo spremenjena. V splošnem nosi davčni organ vse stroške postopka, uvedenega po uradni dolžnosti, do strankine vložitve pravnega sredstva, če pa je sredstvo vloženo, nosi stroške tista stran, za katero se postopek konča neugodno. Osebne stroške stranke mora le-ta vselej nositi sama. Vendar pa novelirana določila o stroških postopka ne vsebujejo tudi vseh, za stranko ugodnejših določb Ustavne odločbe iz leta 2003 (št. Ur. l. 105/2003), na primer, za razliko od določil ZDavP-1, je v besedilu Ustavne odločbe obrazloženo, da v starem zakonu iz leta 1996 ni bilo utemeljenih razlogov za zakonsko določilo, po katerem stranki ne bi pripadali stroški za pravno zastopanje in pravno pomoč, če se je postopek začet po uradni dolžnosti končal za stranko ugodno.

Nova so bila določila o davčnem nadzoru, katera so bila prej v organizacijskem zakonu, to je v zakonu o davčni službi. Določila so tudi obsežnejša, preciznejša ter tudi spremenjena. Davčni nadzor se izvaja kot nadzor obračunov davkov pri davčnem organu in kot inšpekcijski nadzor. Nadzor obračunov davkov se začne s sklepom o uvedbi, zaključi z zaključnim razgovorom, na katerega se lahko dajo pripombe, nato sledi zapisnik, na katerega so pravtako možne pripombe. Inšpekcijski nadzor je lahko delni ali celostni. Pred zaključkom nadzora se opravi sklepni razgovor, nato se sestavi zapisnik, na katerega lahko zavezanec poda pripombe, ob ugotovljenih novih dejstvih je mogoč še dodatni zapisnik, na katerega so tudi mogoče pripombe. Po pripombah sledi dopolnilni zapisnik; v delu, v katerem so upoštevane pripombe stranke, je dopolnilni zapisnik javna listina. Nato sledi izdaja odmerne odločbe, zoper katero lahko zavezanec vloži pritožbo, v kateri pa se praviloma glede na pripombe ne sme več navajati novosti.

Nekatere novitete po noveli ZDavP-1 (ZDavP-1B), uveljavljene s 1. 1. 2006:

- Skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP) se upošteva subjektivni in objektivni rok za naknadno predložitev davčnega obračuna oziroma davčne napovedi.
- Z institutom samoprijave zavezancem pod določenimi pogoji odpade nevarnost davčnega prekrška in obračuna zamudnih obresti.
- Neporavnane davčne obveznosti določenih zavezancev niso več davčna tajnost.
- Odlog plačila oziroma obročno odplačevanje je podaljšan do 24 mesecev (prej 12 mesecev).
- Zastaralni roki začnejo teči takoj, in ne več šele z začetkom naslednjega leta.
- Inšpektor mora 8 dni pred uvedbo nadzora o tem obvestiti zavezanca; razen, ko gre za t. i. hitre akcije, dokumentacijo in predmete pa inšpektor sme zaseči le za 30 dni.
- Rok za pripombe na zapisnik o inšpekcijskem pregledu se podaljša na 20 dni, inštitut dopolnilnega zapisnika pa se ukine.
- Davčna izvršba iz premoženjskih pravic je obravnavana strožje, in sicer sodno, tako kot je to določeno že za nepremičnine in deleže družbenikov.
- Dnevna obrestna mera zamudnih obresti je bila nekoliko korigirana. Nedvoumno pa je določeno, da zavezanec plača zamudne obresti le v primeru, če s pritožbo ne uspe.

Nekatere novitete po novem ZDavP-2, uveljavljene s 1. 1. 2007:

Zadnje noveliranje zakona je bilo po navedbah Vlade RS posledica potreb po spremembi določenih rešitev, iz prakse je namreč izhajalo predvsem, da je veljaven zakon nepregleden, davčni postopki prezahtevni in administrativno breme prezahtevno.

ZDavP-2 je začel veljati dne 17. 11. 2006, uporabljati pa se začne od 1. 1. 2007. Z dnem 17. 11. 2006 je pretežno prenehal veljati stari ZDavP-1 ter podzakonski akti – pravilniki in sklep, sprejeti na podlagi ZDavP-1. Navedeni podzakonski akti pa se še naprej uporabljajo, in sicer do dneva izdaje podzakonskih predpisov na podlagi ZDavP-2. Novi podzakonski predpisi za izvajanje ZDavP-2 morajo biti sprejeti v šestih mesecih, vendar do danes še niso sprejeti; dne 23. 11. 2006 pa je bilo meddrugim javnosti že predstavljeno besedilo predloga Pravilnika o izvajanju ZDavP-2.

Pomembna novost ZDavP-2 je ureditev načel davčnega postopka na enem mestu in ureditev novih načel, poleg tistih po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP. Načela ZDavP-2 se uporabljajo dopolnilno tistim po ZUP ter tistim po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. ZDavP-2 temelji na naslednjih načelih: načelo zakonitosti, pravica do gotovosti, zakonito ugotavljanje pravic in obveznosti, ugotavljanje dejstev, spodbujanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, obveznost postopanja v dobri veri, pravica do nepristranskosti, pravica do informiranja in pomoči in pravica do zasebnosti.

Poleg že obstoječega instituta pravice do informiranja se uvaja institut zavezujoče informacije. če je namreč zavezanec za davek negotov glede davčne obravnave njegovih načrtovanih transakcij, ima možnost, da glede tega vloži zahtevek za izdajo pisne zavezujoče informacije. Ta zavezancem za davek omogoča pridobitev informacije o davčni obravnavi njegovih nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov; informacija bo zavezujoča za davčni organ v zvezi s tem poslom. S tem bo lahko davčno tveganje bistveno zmanjšano oziroma odpravljeno.

Na novo se ureja davčna obveznost dokumentiranja in dajanja podatkov v elektronski obliki, saj je obdelava podatkov v elektronskem formatu vedno bolj razširjena, zaščita takšnih podatkov pa je bistveno drugačna od podatkov, ki se hranijo v fizični obliki. Zavezanci, ki opravljajo dejavnost lahko vse dokumente pri davčnemu organu vlagajo v elektronski obliki.

Po novem je opuščena obveznost izplačevalcev dohodkov, da za nerezidente – prejemnike dohodkov, pridobijo slovensko davčno številko, če gre le za občasne dohodke, zagotoviti pa je potrebno vse druge identifikacijske podatke.

Na novo je določen mejni znesek davčne obveznosti, do katerega se davek ne odmeri v primerih odmere po odmerni odločbi, in sicer je to 10 evrov. Uvedene so tudi nove možnosti za popravljanje obračunov in davčnih napovedi po poteku zakonsko določenega roka. Ohranjena pa je tudi ureditev samoprijave, pri čemer zavezanec po novem sicer ne bo odgovoren za prekršek, moral pa bo izpolniti realno davčno obveznost, to je prvotno obveznost, povečano za odstotek, katerega višina je odvisna od časa od nastanka davčne obveznosti, po katerem je zavezanec davčnemu organu samo-prijavil nepravilnosti.

Na novo se ureja stroške postopka tako, da vsako stranko bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka. Gre za stroške za prihod, zamudo časa in izgubljen dobiček, upravne takse ter pravno zastopanje in strokovna pomoč. Po novem je tudi določeno da organ in stranka krijeta vsak svoje stroške, če se ugotovitve davčnega organa ne razlikujejo od predloženega obračuna oziroma vložene napovedi.

Podaljšan je rok o tem, kdaj se šteje, da je vloga vročena zavezancu, in sicer s 15 na 20 dni, šteto od dneva odpreme vloge. V primeru neplačila davka v predpisanem roku pa zavezancu tečejo roki za ugovor od dneva osebne vročitve. Na novo je določen tudi 30-dnevni rok (dosedaj 15-dnevni) za vložitev pritožbe zoper odmerno odločbo, izdano v inšpekcijskem nadzoru.

Med določbami o izrednih pravnih sredstvih je po novem določeno, da se v obnovi postopka šteje za krajevno pristojen organ, ki je izdal odločbo v postopku, ki se obnavlja.

V zvezi s primeri odloga in obročnega odplačevanja je po novem določena poenostavitev za davčnega zavezanca v primerih, če mora na primer na podlagi dohodninske odločbe doplačati dohodnino v večjem znesku pa ne izpolnjuje meril po predpisih o davčnem postopku (ogrožanje preživljanja družine zavezanca). V teh primerih mu lahko davčni organ dovoli plačilo v 3 mesečnih obrokih.

Opuščeno je določilo o obveznem obvestilu o nameravanem inšpekcijskem pregledu; o tem je zavezanec obveščen s sklepom o začetku inšpekcijskega pregleda. Na novo je urejen institut davčne preiskave. Pri tem davčni organ pri zavezancih ugotavlja kršitve davčnih predpisov ali pa določene ukrepe za zagotovitev medsebojne pomoči med davčnimi organi. Preiskava se začne z izdajo naloga o začetku preiskave, kjer morajo biti navedene okoliščine, iz katerih izhajajo razlogi za sum oziroma dejanja in ukrepe, zaradi katerih se bo davčna preiskava opravila. če se izkaže, da so bili podani razlogi za sum utemeljeni, davčni organ začne postopek davčnega inšpekcijskega nadzora.

Izdaja odločbe v inšpekcijskem nadzoru je tudi urejena na novo.

V davčni izvršbi pa se po novem ukinja obveznost davčnega organa, da pred začetkom davčne izvršbe, pošilja obvestilo o neplačanem dolgu.

Zaključek:

Vlada RS je koncem lanskega leta začela z gospodarsko in družbeno reformo. En del te reforme je davčna reforma; v tem okviru so bili nekateri davčni zakoni bistveno novelirani decembra lani, v nadaljevanju pa letos novembra. Drugi del reforme je razviden v vladnem predlogu ukrepov splošne gospodarske in družbene reforme z dne 3. 11. 2005. V okviru davčnega dela reforme naj bi novi ZDavP-2 prinesel bistvene poenostavitve davčnega postopka in odpravil nepotrebno administriranje pri davčnih zavezancih kot tudi pri davčnemu organu ter s tem pripomogel k znižanju stroškov izvajanja davčne zakonodaje ter k povečani učinkovitosti dela davčne uprave.

(Prispevek zaključen 18. 12. 2006.)

Avtor: Ž. Stupica

(c) Vse pravice pridržane.