|
Klik na Uvozna oprostitev DDV - postopek 42
Klik na (Ne)oprostitev zaporednih dobav
Klik na Začasni izvoz z uporabo zvezka ATA - havarija
AKTIVNO OPLEMENITENJE (uvoz za proizvodnjo za izvoz) (V: DDV v poslovni praksi. Ljubljana: Dashofer, 1/2005, 20. julij 2005.)
Carinski postopek aktivnega oplemenitenja (angl. inward processing, nem. die aktive Veredelung) omogoča, da se določeno blago uporablja na carinskem območju Skupnosti v eni ali več operacijah oplemenitenja.
Pri tem so omogočene določene carinske ugodnosti, kot so povračilo plačanih uvoznih dajatev, odlog plačila uvoznih dajatev za čas operacij oplemenitenja ali odpustitev plačila uvoznih dajatev za blago, ki se vrača v izvoz v nespremenjenem stanju ter za blago, nastalo v času teh operacij.
Pri aktivnem oplemenitenju gre za postopek z ekonomskim učinkom. Kadar se izvaja oplemenitenje po sistemu odloga pa gre tudi za odložni postopek.
Med operacijami oplemenitenja nastajajo pridobljeni proizvodi. Te operacije so lahko obdelava blaga, vključno z montažo, sestavljanjem in pritrjevanjem, predelava blaga, popravilo blaga, vključno s preureditvijo in nastavitvijo, ter uporaba določenega blaga za omogočanje ali olajšanje izdelave pridobljenih proizvodov.
Sistem odloga:
Po sistemu odloga (angl. suspension system) se lahko aktivno oplemeniti tisto neskupnostno blago, ki je namenjeno ponovnemu izvozu v obliki pridobljenih proizvodov, ne da bi bilo zavezano plačilu uvoznih dajatev ali ukrepom trgovinske politike. Pod določenimi pogoji se lahko za oplemenitenje dovoli uporabo skupnostnega blaga, katero je enakovredno uvoznemu blagu; tega pa sicer pri sistemu povračila ni dovoljenega.
Postopek se uporablja tudi zato, da pridobljeni proizvodi lahko izpolnjujejo pogoje za oprostitev izvoznih dajatev kot pri enakih proizvodih iz skupnostnega blaga.
Kadar se v postopku blago sprosti v prost promet, se blago, ki je bilo dano v postopek odloga imenuje uvozno blago. Postopek po sistemu odloga se zaključi v tistem trenutku, ko je dodeljena nova carinsko dovoljena raba ali uporaba blagu, ali pa pridobljenim ali predelanim proizvodom.
Sistem povračila:
Po sistemu povračila (angl. drawback system) se lahko aktivno oplemeniti vse tisto blago, ki je dano v prost promet in se ga nato izvozi v obliki pridobljenih proizvodov; pri tem se lahko odobri povrnitev ali pa odpust uvoznih dajatev.
Glede na stanje ob trenutku sprejema deklaracije za sprostitev v prost promet, se določenega blaga ne more prepustiti v postopek sistema povračila. Postopek tako ni mogoč za blago, za katero veljajo količinske uvozne omejitve, za blago, ki izpolnjuje pogoje za preferencialni tarifni ali za avtonomni opustitveni ukrep, ali zanj velja kaka posebna uvozna kmetijska dajatev, oziroma, če obstajajo za pridobljene proizvode kakšna izvozna nadomestila.
Na zahtevo imetnika dovoljenja se lahko uvozno dajatev povrne ali odpusti, če so bili pogoji postopka izpolnjeni. Pogoj za povrnitev ali odpust je tudi to, da so bili pridobljeni proizvodi izvoženi, ali pa da so bili, z namenom izvoza, dani v postopek skupnostnega tranzita, carinskega skladiščenja, začasnega uvoza, sistema odloga, ali v prosto cono ali prosto skladišče.
Nastanek obveznosti za obračun carinskih dajatev:
V postopku aktivnega oplemenitenja lahko pride predvsem do obveznosti za obračun uvoznih dajatev. Le-te se obračunavajo predvsem kot pri uvozu blaga ob sprostitvi blaga v prost promet, mogoče pa je uveljaviti tudi oprostitev, in sicer je to pri sistemu odloga. Ker so za vedno več vrst blaga oziroma za poslovanje z vedno večjim številom tretjh držav dejansko določene nizke carinske stopnje oziroma tudi stopnja prosto, ima postopek najpomembnejši vpliv predvsem na višino DDV in trošarin.
če se pri sistemu povračila zahteva povračilo uvoznih dajatev in je imetnik dovoljenja identificirani zavezanec za DDV, se lahko povračilo davka izvede tako, da zavezanec ta znesek davka prikaže v obračunu kot vstopni davek in uveljavi odbitek davka. če pa imetnik dovoljenja ni davčni zavezanec za DDV, možnosti uveljavljanja odbitka vstopnega DDV nima, zato bi zanj predhodno bolj ustrezal postopek po sistemu odloga.
Sicer pa je glede DDV posebnost predvsem pri sistemu odloga. Pri tem je predpisana davčna oprostitev in davčna obveznost ne nastane, če je za blago začet postopek po sistemu odloga, razen seveda ob povzročitvi nastanka carinskega dolga, npr. ob kršitvi pogojev postopka. Oprostitev velja tudi za promet storitev, povezanih s prometom blaga in na dobavo tega blaga ter promet storitev v prostih conah, prostih ali carinskih skladiščih.
Pridobljeni proizvodi lahko v spošnem postanejo zavezani plačilu uvoznih dajatev, kadar so sproščeni v prost promet in kadar so zavezani posebnim kmetijskim dajatvam. Tudi glede na nadaljnji vnos proizvodov v odložni postopek, v prosto cono ali prosto skladišče, v postopek predelave pod carinskim nadzorom in podobne, lahko le-ti postanejo zavezani uvoznim dajatvam, predmet posebnih pravil oziroma ugodnejše tarifne obravnave.
Tekom postopka pa tudi sicer lahko pride do okoliščin za nastanek carinskega dolga, na primer ob kršitvah pogojev postopka. Tedaj se višina dolga določi po podatkih o uvoznem blagu v trenutku sprejema deklaracije za prepustitev v navedeni postopek. Pri tem se lahko upošteva tudi preferencialno obravnavo blaga, če bi bila ta tudi sicer mogoča pri rednem uvozu takšnega blaga.
Kadar se postopek zaključi za uvozno blago v nespremenjenem stanju, se uvozne dajatve obračunajo po podatkih, ki so veljali za uvozno blago ob začetku postopka, dodatno pa se za čas do zaključka obračunajo kompenzacijske obresti. Kadar se postopek zaključi za glavne proizvode, se uvozne dajatve obračunajo za tisti del uvoznega blaga, ki je bil v proizvodnji glavnih proizvodov vdelan oz. pridobljen; kompenzacijske obresti se ne obračunajo.
Kadar se postopek zaključi za stranske proizvode, kot so odpadki in ostanki, se uvozne dajatve obračunajo tako kot za glavne proizvode. Ob določenih pogojih se obračunajo zgolj glede na carinsko vrednost in stopnje, ki se ugotovijo za te stranske proizvode. Tedaj mora biti količina stranskih proizvodov v sorazmerju z izvoženimi glavnimi proizvodi.
V primeru manka izvoza je potrebno za neizvožene količine blaga vložiti carinsko deklaracijo za sprostitev v prost promet in se obračuna ter plača carinski dolg skupaj s kompenzacijskimi obrestmi ali pa se rok za zaključek podaljša zaradi naknadnega izvoza teh količin. Za neizvožene količine pa se lahko določi tudi novo dovoljeno carinsko rabo ali uporabo.
Pogoji postopka:
Razen posebnosti obračunavanja uvoznih dajatev pa je postopek zahteven predvsem zaradi precej podrobnih določil za izpolnjevanje pogojev postopka. S tega vidika je mnogo bolj kompliciran od drugih carinskih postopkov.
Za prepustitev blaga v postopek aktivnega oplemenitenja je potrebno pridobiti posebno dovoljenje carinskega organa. Zahtevek za izdajo dovoljenja se vloži pri carinskemu organu, ki je pristojen za kraj, v katerem bodo potekale operacije oplemenitenja. Postopek se tudi zaključi pri tem organu, ob zaključku pa se zahteva tudi že zaključni obračun.
Izdajo dovoljenja lahko zahteva oseba, ki opravlja ali organizira opelemenitenje. Za to mora biti sposobna zagotoviti ustrezen instrument zavarovanja (le-ta je pri sistemu odloga obvezen), omogočati carinski nadzor in spremljanje postopka, izpolnjeni pa morajo biti še drugi pogoji, ki jih zahteva carinski organ.
Imetnik dovoljenja lahko ob določenih pogojih dovoljenje prenese na drugega imetnika. Ob posebnem dovoljenju pa lahko izvaja operacije oplemenitenja pri podizvajalcu; tedaj mora z oznakami oz. ustreznimi evidencami zagotoviti sledljivost uvoznega blaga. Pri določenih tveganih vrstah blaga, se zahteva izpolnitev strožjih pogojev, kot na primer tiste pri tranzitu blaga.
Osnovni pogoj je upravičenost z vidika gospodarskih pogojev, na primer o ekonomski upravičenosti uporabe virov Skupnosti. Strožje omejitve so določene predvsem za kmetijsko uvozno blago oz. tovrstne izdelke.
Brez ugotavljanja gospodarskih pogojev se lahko odobri postopek operacij v zvezi določenim blagom oziroma blagom za določene namene, na primer nekomercialno blago, predelavo pridobljenih proizvodov, za katere so bili pogoji že izpolnjeni, običajna ravnanja z blagom, popravilo blaga. Nadalje se ga odobri brez teh pogojev, če zbirna vrednost uvoznega blaga na vložnika zahtevka in na koledarsko leto za vsako osemmestno tarifno oznako ne presega vrednosti v višini 150.000 EUR. Odobri pa se ga lahko tudi za določene proizvode, pridobljene s predelavo kmetijskih proizvodov.
Za določene vrste blaga, v skladu s predpisano negativno listo blaga, postopek aktivnega oplemenitenja ni dovoljen. Med temi so na primer energenti, maziva, oprema in orodje.
Carinski organ pred prepustitvijo v postopek določi normativ porabe carinskega blaga ali pa metodo za določitev normativa. Le-to pa se ob zaključku uporablja tudi za ugotovitev carinskega dolga. Normativ se določi glede na dejanske okoliščine izvajanja operacij za vsak primer posebej. Količinsko metodo se uporabi, kadar se z oplemenitenjem pridobi le eno vrsto pridobljenih proizvodov ali pa več vrst pridobljenih proizvodov in so v vsakem od njih vsi elementi uvoznega blaga. Vrednostno metodo se uporabi v primerih, ko količinska ni uporabljiva. Dovoljena je tudi kakšna druga metoda, ki omogoča pridobitev ustreznih podatkov.
Za prepustitev v postopek morajo biti zagotovljene ustrezne evidence o normativih porabe blaga. Carinski organ praviloma odobri kar obstoječe knjigovodstvo imetnika dovoljenja.
Pri določitvi roka za zaključek postopka se upošteva čas, potreben za izvedbo operacij oplemenitenja in prodajo blaga. Ta rok je mogoče podaljšati. če se operacije v davljšem obdobju ponavljajo se odobri trimesečno oziroma enomesečno združevanje primerov s trimesečnim rokom za ponovni izvoz. Za določene vrste pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju je rok za zaključek omejen na dva do šest mesecev. To je določeno predvsem za žive živali, mleko in mlečne izdelke ter kmetijske proizvode.
Najkasneje v 30 dneh po zaključku postopka mora imetnik dovoljenja predložiti obračun postopka. Iz obračuna morajo biti razvidni količina blaga uporabljenega blaga in vsebovanega blaga oziroma porabljenega blaga. V enostavnih primerih lahko kot obračun šteje tudi deklaracija. Na tej podlagi pa carinski organ obračuna eventualni carinski dolg.
Avtor: Ž. Stupica, julij 2005.
(c) Vse pravice pridržane.
|