Klik na Težave z dajatvami pri transportu (I.)

CARINSKE STOPNJE, TARIFNI UKREPI IN UGODNOSTI ZA BLAGO
(V: DDV v poslovni praksi. Ljubljana: Dashofer, 17. november 2005.)

Carinski dolg pomeni obveznost carinskega zavezanca, da plača obračunan znesek uvoznih oziroma izvoznih dajatev. Ob nastanku dolga je vselej vzpostavljeno neko razmerje carinskega organa do udeleženca carinskega postopka.

Poleg številnih davčnih in carinskih predpisanih pogojev na to razmerje vplivajo še pogoji pogodbenih razmerij med udeleženci mednarodnega posla, pogoji prevoza blaga, škodni ter številni drugi. Pri tem je pogosto potrebno upoštevati številne domače in mednarodne predpise. Zaradi navedene prepletenosti številnih predpisov je obvladovanje tovrstnih situacij zahtevno, zato se v praksi stranke v problemih pogosto izgubijo. Sledi lahko nastanek sporov med strankami, poslovne škode in carinskega dolga.

Najobičajnejši carinski dolg je tisti, ki nastane ob sprostitvi blaga v prosti promet oziroma ob t. i. rednem uvozu. Pri tem se razmerje med organom in udeležencem običajno vzpostavi z vnosom blaga preko carinske črte. Vnosu sledijo začasna hramba, prepeljava blaga pred carinski organ, carinsko deklariranje in zahtevek za odobritev dovoljenega carinskega postopka. Dokončno pa se razmerje zaključi šele po preteku 10 let od koledarskega leta po izpolnitvi vseh obveznosti do carinskega organa.

Pri izvozu blaga poteka navedeno razmerje v obratni smeri kot pri uvozu. Bistvene posebnosti so le pri tranzitu blaga.

Med carinskim deklariranjem carinski deklarant sporoči podatke o blagu, carinski organ obračuna javne dajatve, te pa mora poravnati eden od carinskih zavezancev. Primarno se obračunajo carine, sekundarno pa ustrezne ostale dajatve.

Za določitev višine carinskega dolga se blago uvrsti v carinsko tarifo glede na vrsto in naravo blaga, določi se poreklo blaga, carinsko vrednost blaga in vrsto carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga.

Carinska tarifa EU:

Pri neposredni uporabi carinske tarife je potrebno upoštevati veljavne carinske predpise ter druge uporabljive procesne in materialne predpise. Glede uporabe tarife je najpomembnejši Uredba Sveta EU št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, s Prilogama I in II.

Skupna carinska tarifa EU je enotna za vse države članice EU in je kombinacija kombinirane nomenklature oziroma klasifikacije blaga in carinskih stopenj, vključno s tarifnimi ukrepi za posamezno blago. Na tak način uredba predpisuje pogoje enotnega carinskega režima EU do tretjih držav.

Priloga I navedene uredbe določa kombinirano nomenklaturo skupaj s konvencionalnimi in avtonomnimi carinskimi stopnjami. Njene določbe se pogosto spreminjajo. Enkrat letno pa se celotno besedilo ažurira v Uradnem listu EU; nazadnje je bila s 1. 1. 2005, na podlagi Uredbe Komisije EU št. 1810/2004 z dne 7. septembra 2004, objavljena ažurirana Priloga I.

Z uvrstitvijo v carinsko tarifo se blagu določi carinska stopnja, določi tarifni ukrep ali pa katera izmed ugodnosti. Tarifa je podlaga za dajatve, ki so pri nastanku carinskega dolga zakonsko predpisane. Ostali predpisani ukrepi za posebna področja, ki se nanašajo na blagovno menjavo, se po potrebi uporabljajo glede na tarifno uvrstitev tega blaga.

Carinsko stopnjo se določa vsakič sproti, glede na tisto stopnjo, ki je uveljavljena v trenutku nastanka določenega carinskega dolga. Praviloma se vsako blago ocarini po splošnih konvencionalnih stopnjah, razen pri preferencialni obravnavi. Avtonomne carinske stopnje pa se, če so za določeno blago predvidene, uporabljajo le, če so nižje od konvencionalne stopnje.

Uvrščanje blaga v carinsko tarifo poteka najpogosteje z njegovim uvrščanjem v poimenovane tarifne številke, pod katerimi so navedeni posamezni proizvodi ali izdelki. Posebna načela veljajo za še ne kompletne ali dokončne proizvode ali izdelke, še nesestavljene ali razstavljene ter tiste, ki so mešanica ali kombinacija tega materiala ali snovi z drugimi.

Carinska tarifa EU vsebuje:
- carinske stopnje; konvencionalne carinske stopnje se uporabljajo za uvoženo blago s poreklom iz določenih držav podpisnic splošnega sporazuma o carinah in trgovini GATT ali mednarodnega sporazuma z EU o priznavanju največjih tarifnih ugodnosti MFN. Stopnje so na primer prosto, stopnja v % ad valorem, stopnja v evrih na enoto ali dodatna dajatev. V kolikor je ob konvencionalni carinski stopnji navedena tudi označba “EA”, “EAR”, “ad S/Z”, “ad S/ZR”, “ad F/M” ali “ad F/MR”, se za blago zaračunava kmetijsko komponento, dodatno dajatev za sladkor oziroma dodatno dajatev za moko.
- druge podlage za izračun carin ter kmetijskih prelevmanov in drugih uvoznih dajatev, določene v okviru skupne kmetijske politike ali posebnih dogovorov, ki veljajo za določeno blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov,
- preferencialne tarifne ukrepe iz sporazumov, ki jih je EU sklenila z nekaterimi državami (bilateralno) ali skupinami držav (multilateralno) in ki predvidevajo podelitev preferencialne tarifne obravnave; na primer enostranska preferencialna carinska obravnava za blago, ki se uvaža iz držav, ki so navedene v splošni shemi preferencialov GSP.
- preferencialne tarifne ukrepe, ki jih je EU enostransko (unilateralno) sprejela za nekatere države, skupine držav ali območja,
- avtonomne opustitvene ukrepe, ki predvidevajo zmanjšanje ali oprostitev uvoznih dajatev, ki se zaračunavajo za določeno blago,
- druge tarifne ukrepe, ki so lahko predvideni po drugi zakonodaji EU.

Kadar so preferencialni bilateralni, multilateralni ali unilateralni ukrepi oziroma avtonomni opustitveni ukrepi omejeni na določeno količino uvoza, se nehajo uporabljati. V primeru tarifnih kvot se nehajo uporabljati, takoj ko je dosežena dogovorjena mejna količina uvoza, v primeru tarifnih plafonov pa se nehajo uporabljati z odločitvijo Komisije EU.

Za nekatera področja blaga so v carinski tarifi izrecno uveljavljeni posebni ukrepi, in sicer:
- Začasno se ne zaračunavajo carine na določeno blago, ki se vgrajuje v ladje, čolne ali druga plovila v primeru gradnje, popravila, vzdrževanja ali preoblikovanja, in na blago za notranjo in tehnično opremo takih plovil.
- Začasno se ne zaračunavajo carine na določeno blago za vgradnjo v vrtalne in proizvodne ploščadi zaradi njihove gradnje, popravila, vzdrževanja ali preoblikovanja, in za blago za opremo teh ploščadi, ter na cevi, kable in njihove konektorje, ki povezujejo te ploščadi s kopnim. Vendar se nad zgoraj navedenim blagom ohrani carinski nadzor.
- Oprostitev plačila carine je določena za civilne zrakoplove, nekatere vrste blaga za uporabo ali vgradnjo v te zrakoplove, ter za naprave za zemeljsko treniranje letenja in njihove dele za civilno rabo.
- Oprostitev plačila carine je določena za določene vrste farmacevtskih izdelkov.
- Pavšalna carinska stopnja 3,5 % ad valorem se uporablja za blago v pošiljkah enega posameznika drugemu posamezniku ali v osebni prtljagi potnikov, če ne gre za komercialni uvoz ter če vrednost blaga ne preseže 350 EUR na pošiljko ali potnika. Udeleženec postopka lahko pred obračunom carine po pavšalni stopnji zahteva ocarinjenje po stopnji, ki velja za to blago.
- Posebne določbe veljajo za carinjenje določene embalaže in embalažnih materialov, ki so dani v obrok skupaj z blagom, ki ga vsebujejo ali s katerim se predložijo. Tako se na primer ocarinjo na osnovi enake stopnje carine kot blago, kjer je tako blago vezano carini ad valorem oziroma kjer je embalažo treba prišteti k obdavčljivi masi blaga. Lahko pa se uvozijo brez carine, kjer je blago prosto carine, se blago ne carini na osnovi mase ali vrednosti ali pa mase embalaže ni treba vključiti v obdavčljivo maso blaga.
- Ugodnejša tarifna obravnava zaradi narave blaga je pod določenimi pogoji mogoča za razno blago, ki ni primerno za prehrano, semena, tkanino za sita, nekatere vrste svežega namiznega grozdja, sir, tobak in nitrate.

Carinska tarifa EU, vključno s posamezni carinski ukrepi, kot so tarifne opustitve, tarifne kvote, tarifni preferenciali, preferenciali v okviru GSP – splošne sheme preferencialov, protidumpinški ukrepi in drugi tarifni ukrepi so vodeni v okviru podatkovne baze TARIC.

Baza podatkov in informacij TARIC:

Baza TARIC vsebuje vse potrebne podatke in informacije, ki so potrebne za poslovne odločitve o nameravanih carinskih postopkih. Nadalje so v bazi dostopne tudi ostale informacije, potrebne za izvajanje nameravanih postopkov, kot so tiste o prepovedih, omejitvah, carinskih kvotah, količinskih omejitvah, izvoznih nadomestilih idr.

Pri poizvedovanju v bazi TARIC je za poizvedovanje potrebno predvsem ugotoviti t. i. TARIC kodo, ki je praviloma sestavljena iz 10-mestne številčne oznake ter podatek ter državo uvoza oziroma izvoza.

Avtor: Ž. Stupica, november 2005

(c) Vse pravice pridržane.