Klik na Trgovanje s Kitajsko
Klik na Trgovanje z Zalivskimi državami - Saudova Arabija in Kuvajt

POSLOVANJE Z RUSKO FEDERACIJO
(V: DDV v poslovni praksi. Ljubljana: Dashofer, št. XVII, 23. avgust 2006, s. 1-3.)

Okrepljeni ekonomski kazalniki, predvsem zaradi visoke cene nafte, vstop Slovenije v Evropsko Unijo in spremembe ruskih carinskih predpisov v smeri harmonizacije s priporočili Svetovne trgovinske organizacije, so poleg tudi drugi dejavnikov vplivali na to, da so se v zadnjih letih povečale možnosti slovenskim podjetjem za poslovanje s to državo.

Ekonomski kazalniki:

Proračunski presežek Rusije se je v zadnjih letih precej povečal. V letu 2005 je presežek predstavljal 7,5 % BDP. Povečal se je tudi ruski borzni indeks, in sicer tega leta za 86 %. Devizne rezerve so se povečale za 55 mlrd USD. Povečuje se tudi delež domače potrošnje in rast naložb. Mesečna povprečna plača se je v letu 2005 povečala za več kot 20 %, BDP na prebivalca pa v primerjavi s preteklim letom za preko 25 %. Podobno rast beleži Rusija tudi na področju vlaganj domačih podjetij, ki je približno 9 % letno, predvsem na področju transporta, komunikacij, pridobivanja nafte in drugih virov energije. Uvoz Rusije se je v zadnjih letih povečeval skoraj za 25 % letno.

Leta 2005 je obseg blagovne menjave med Slovenijo in Rusijo znašal preko 800 mio EUR, pri čemer je bilo slovenskega presežka za preko 130 mio EUR. Slovenskega uvoza iz Rusije je bilo pri tem preko 330 mio EUR. Po podatkih Ministrstva RS za gospodarstvo se je Ruska federacija (Rusija) že v letu 2004 uvrstila med prvih deset najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Slovenije. Obseg blagovne menjave med državama se približuje 1 mlrd USD, to je dolgoročnemu cilju, ki sta si ga že pred časom zastavili obe državi. Velik potencial za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja z Rusko federacijo so povezave Republike Slovenije s posameznimi regijami, tako je na primer navedeno ministrstvo septembra 2002 podpisalo Memorandum o sodelovanju z Moskovsko pokrajino. Kot prioritetne so se zaenkrat pokazale še Sverdlovska pokrajina (Jekaterinburg), čeljabinska pokrajina, Novosibirska pokrajina, Leningradska pokrajina, Republika Tatarstan RF in Rostovska pokrajina.

Pomembnejša določila carinskih predpisov Evropske Unije

Od vstopa Slovenije v EU leta 2004 se v zunanjetrgovinskem poslovanju z Rusijo za Slovenijo uporabljajo carinski in zunanjetrgovinski sporazumi EU z Rusijo ter drugi področni predpisi EU.

Značilnosti Evropske unije (EU) so opredeljene v Pogodbi o ustanovitvi carinske unije. V okviru carinske unije gre za harmonizacijo in unifikacijo carinskih predpisov na ravni Komisije EU pri trgovanju s tretjimi državami. Za uvoz iz Rusije se zato v vseh državah članicah uporablja Skupno carinsko tarifo, Carinski zakonik EU in seveda številne druge spremljajoče predpise. V navedenih okvirih se določajo raznovrstne tarifne količine (kvote), omejitve (plafoni), preferencialni tarifni ukrepi, protidumpinški ukrepi in drugi carinski, gospodarski in zunanjetrgovinski instrumenti.

Najpomembnejša zunanjetrgovinska sporazuma za poslovanje z Rusijo so Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, Sporazum o prosti trgovini s tekstilom in Sporazum o trgovini z jeklom.

EU, v skladu s pravili WTO, stremi k čimbolj prosti trgovini brez ukrepov, ki bi omejevali in spreminjali trgovinske tokove. Zato uporablja nizko carinsko zaščito do tretjih držav in se izogiba uporabi ukrepov, ki trgovino omejujejo. Le majhno število izdelkov je pri uvozu še omejeno z uvoznimi količinskimi omejitvami.

Tako se pri izvozu blaga v Rusijo uporablja načelo največjih ugodnosti oz. klavzula MFN, saj je splošno pravilo carinske unije, da je izvoz blaga iz EU v tretje države prost. Vendar pa so za izvoz blaga s posebnim pomenom lahko predpisane določene količinske omejitve.

Pri uvozu iz Rusije pa se po drugi strani v okviru enostranskih pravil EU uporabljajo splošne carinske ugodnosti, ki jih EU priznava gospodarsko manj razvitim tretjim državam. Pri tem gre za t. i. Splošno shemo preferencialov. Glede na navedeno so carine in gospodarske omejitve za veliko večino vrst blaga odpravljene; določeni proizvodi pa so iz navedene sheme ugodnosti izvzeti, kot na primer jeklo, gnojila, ribiški proizvodi.

Režim količinskih omejitev uporablja EU le za uvoz nekaterih izdelkov iz železa in jekla s poreklom iz Rusije, Kazahstana in Ukrajine. Kvote so razpisane po skupinah izdelkov, kar pomeni da mora uvoznik zaprositi za dodelitev kvote za celotno skupino, v katero se uvršča izdelek, ki ga želi uvoziti. Tudi tu je potrebno najprej v državi izvoznici pridobiti izvozno dovoljenje, brez katerega carinski organ ne bo mogel izdati uvoznega dovoljenja. Seveda pa kvota pomeni tudi, da uvoz zadevnih izdelkov ne bo mogoč v neomejenih količinah, pač pa le do višine kvot, ki bodo razpisane za 25 držav članic EU.

Pomembnejša določila carinskih predpisov Ruske federacije

Najprej naj navedem, da potrebujejo slovenski državljani za vstop v Rusijo vizo ali pa dovoljenje za bivanje. Navadna zasebna viza se izda ob predložitvi vabila za prihod v Rusijo in traja 3 mesece. Posebna viza se izda za dobo do 1 leta z namenom omogočanja poslovnih potovanj; pridobi se ob predložitvi overjenega poslovnega vabila. Delovna viza se izda za dobo do 1 leta za opravljanje dela v Rusiji ob predhodni pridobitvi dovoljenja za delo. Turistična viza se izda za dobo do 1 leta turistom ob predložitvi potrdila ruske turistične agencije in ob predložitvi povratne vozovnice. Dovoljenje za bivanje se izda za dobo 5 let z možnostjo podaljševanja; tujemu državljanu daje pravico do bivanja v Rusiji in do svobodnega vstopa in izstopa iz države.

Med bistvenimi ruskimi predpisi za poslovanje z Rusijo so Zakon o tujih vlaganjih v Rusiji iz leta 1999, ki ureja vlaganja tujih podjetij v ruska podjetja in Davčni zakonik ter Carinski zakonik. V nadaljevanju bom predstavil nekatera pomembnejša pravila na področju carinskih predpisov.

Carinski zakonik Ruske federacije, ki je bil uveljavljen s 1. 1. 2004, je povzel številna carinska pravila po priporočilih Svetovne trgovinske organizacije (STO) tako, da so predvsem njegova postopkovna določila precej podobna tistim v evropskem carinskem zakoniku. Carinski postopki so razvrščeni na osnovni, gospodarski, zaključeni in posebni režim.

Osnovni režim: po tem režimu so obravnavani carinski postopki uvoza blaga za notranjo uporabo, izvoza blaga in tranzita blaga. Pri uvozu blaga za notranjo uporabo gre za dokončni uvoz blaga z obveznostjo plačila carin in davkov, ki pridobi status blaga v prostem prometu. Pri izvozu blaga gre za postopek dokončnega izvoza blaga iz carinskega območja z obveznostjo plačila eventualne izvozne carine. Pri notranjem tranzitu gre za postopek, pri katerem tuje blago vstopi v carinsko območje in nato izstopi brez obveznosti za plačilo carin, davkov ter uporabe zunanjetrgovinskih omejitev; tranzit se lahko zaključi tudi s premestitvijo blaga pod drug carinski režim, pri čemer lahko blago postane zavezano plačilu dajatev in uporabi omejitev.

Gospodarski režim: po tem režimu so obravnavani carinski postopki predelave blaga na carinskem območju, predelave blaga za notranjo uporabo, predelave blaga izven carinskega območja, začasnega uvoza blaga in carinskega skladiščenja blaga. Pri predelavi na carinskem območju gre za predelavo uvoženega blaga v roku do 2 let; v kolikor se po zaključku blago izvozi, se uveljavi oprostitev carin in davkov, lahko pa se postopek zaključi s premestitvijo v drug carinski režim, glede na katerega lahko nastane obveznost za carinski dolg. Pri predelavi za notranjo uporabo se uvoženo blago predela na carinskem območju carinskem območju v roku do 1 leta ob uveljavitvi oprostitve plačila uvozne carine; ob zaključku se lahko predlaga sprostitev v prost promet, pri čemer postanejo pridobljeni proizvodi zavezani za plačilo uvoznih dajatev. Pri predelavi izven carinskega območja se blago izvozi iz carinskega območja zaradi predelave v določenem roku, na kar se to ponovno uvozi; pri tem se uveljavi oprostitev plačila izvoznih dajatev, uvoženi predelani proizvodi pa so lahko oproščeni deloma ali popolnoma oproščeni plačila carin in davkov. Pri začasnem uvozu gre za uvoz tujega blaga v carinsko območje in po določenem roku do 2 let za ponovni izvoz, pri čemer se ob uvozu uveljavi delno ali popolno oprostitev uvoznih dajatev in gospodarskih prepovedi ter omejitev; postopek se zaključi z izvozom ali s premestitvijo v drug carinski režim. Pri carinskem skladiščenju se uvoženo ali izvoženo blago hrani pod carinskim nadzorom za določeno obdobje do 3 let, pri čemer se uveljavi oprostitev plačila carin, davkov in gospodarskih prepovedi ter omejitev; zaključi se s premestitvijo v drug carinski režim.

Zaključeni režim: po tem režimu so obravnavani carinski postopki ponovnega uvoza blaga, ponovnega izvoza blaga, uničenja blaga in prepustitev blaga državi. Pri ponovnem uvozu se za blago ob ponovnem uvozu in sprostitvi v prost promet uveljavi oprostitev carin in davkov ter gospodarskih prepovedi in omejitev. Pri uničenju blaga gre za uničenje pod carinskim nadzorom z uveljavitvijo oprostitve carin in davkov ter gospodarskih prepovedi in omejitev. Pri prepustitvi blaga državi gre za postopek brezplačne prepustitve blaga, ob uveljavitvi oprostitve carin in davkov ter gospodarskih prepovedi in omejitev.

Posebni režim: po tem režimu so obravnavani carinski postopki začasnega izvoza blaga, brezcarinskega trgovanja, premestitve zalog in določeni drugi postopki. Pri začasnem izvozu blaga se za blago uveljavi oprostitev izvoznih carin in uporabe gospodarskih prepovedi in omejitev; navedena oprostitev ne velja za plačilo domačih davkov. Pri brezcarinskem trgovanju gre za prodajo blaga na drobno fizičnim osebam ob izstopu iz carinskega območja v brezcarinskih trgovinah, ob čemer uveljavijo oprostitev plačila carin in davkov ter gospodarskih prepovedi in omejitev. Pri premestitvi zalog gre za blago, ki prestopi carinsko mejo z uveljavljeno oprostitvijo carin in davkov in je namenjeno uporabi na morskih, rečnih, železniških in zračnih prevoznih sredstvih v rednem prometu. Med določenimi drugimi postopki gre za postopke za posebne vrste oziroma namene uporabe blaga, kot na primer izvoz blaga za namene diplomatskih služb in mednarodnih organizacij Rusije v tujini, izvoz in uvoz blaga vojaških enot Rusije, uvoz in izvoz blaga za preprečevanje izrednih in drugih posebnih stanj, naravnih nesreč ter brezplačne pomoči žrtvam teh stanj, izvoz blaga v bivše republike Sovjetske zveze za namene zagotavljanja določenih dejavnosti organizacij v lasti Rusije.

Zaključek:

Gornje besedilo predstavlja kratek povzetek potrebnih informacij za poslovanje z Rusijo. Za izvajanje uvoznih in izvoznih poslov pa je potrebno veljavne predpise EU, Slovenije in Rusije podrobno proučiti. Več informacij lahko najdete tudi na spodaj navedenih spletnih straneh Komisije EU in Ministrstva RS za gospodarstvo:

http://ec.europa.eu/comm/trade/issues/bilateral/countries/russia/index_en.htm
http://www.mg.gov.si/index.phpčid=8219#Ruska_federacija

(Prispevek zaključen 20. 7. 2006.)

Avtor: Ž. Stupica

(c) Vse pravice pridržane.