Klik na Poslovanje z Rusko federacijo
Klik na Trgovanje z Zalivskimi državami - Saudova Arabija in Kuvajt

TRGOVANJE Z LJUDSKO REPUBLIKO KITAJSKO
(V: DDV v poslovni praksi. Ljubljana: Dashofer, št. XX, 4. 10. 2006.)

Hitra gospodarska rast, investicijske spodbude tujim vlagateljem, velik delež trgovinske menjave z državami Evropske Unije, spremembe carinskih predpisov v smeri načel Svetovne trgovinske organizacije in fleksibilni devizni tečaj juana, so poleg tudi drugih dejavnikov vplivali na to, da so se v zadnjih letih povečale možnosti slovenskim podjetjem za poslovanje s Kitajsko.

Nekateri ekonomski podatki:

Ljudska republika Kitajska (Kitajska) je imela v letu 2005 preko 9 % stopnjo rasti BDP; spodbujala sta jo predvsem visoka stopnja domačih naložb in izvoz blaga. Nadalje je bila stopnja inflacije 1,2 %, stopnja nezaposlenosti 10,3 %, stopnja rasti investicij 11 %, stopnja rasti javne potrošnje 4,5 %, skupni znesek izvoza pa je znašal 438,3 mlrd USD ter uvoza 393,6 mlrd USD.

Leta 2005 je bila Kitajska druga največja trgovinska partnerica EU, saj je bilo trgovinske menjave med državami Evropske unije (EU) in Kitajsko za 210 mlrd EUR; EU pa naj bi bila za Kitajsko največji trgovinski partner. Z vidika EU trgovinskega primanjkljaja za 106 mlrd EUR, predvsem zaradi številnih ovir pri trgovanju na Kitajskem. Izvoza blaga iz Slovenije na Kitajsko je bilo v letu 2004 34,25 mio USD, uvoza s Kitajske pa 289,29 mio SIT. Glavni slovenski izvozni proizvodi so bili obdelovalni stroji in deli za razne stroje, strojeno in obdelano strojeno usnje, in elektromehanski gospodinjski aparati. Glavni uvozni proizvodi so bili stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovih enot, heterociklične spojine s heteroatomi dušika, ferozlitine, električni aparati za žično telefonijo in telegrafijo, obutev in klimatizacijske naprave z ventilatorjem.

Do leta 2005 je imela Kitajska sistem fiksnega menjalnega tečaja, vezanega na USD, po novem pa se vrednost juana določa v razmerju z valutami večih držav trgovinskih partneric Kitajske. To naj bi dolgoročno vplivalo na zmanjševanje neravnovesij v gospodarstvu, na omejevanje stopnje inflacije, na cene uvažanega blaga in na upočasnitev rasti izvoza blaga.

Pomembnejši mednarodni carinski oziroma trgovinski sporazumi:

Zlasti so pomembni bilateralni sporazum med EU in Kitajsko o Svetovni trgovinski organizaciji (STO) iz leta 2000, sporazum o trgovini in gospodarskem sodelovanju med EU in Kitajsko iz leta 1985 in splošni sporazum o trgovini s tekstilom iz leta 1995. Po le-teh se je Kitajska zavezala, da bo harmonizirala carinske postopke po načelih STO, da bo postopno znižala uvozne dajatve in druge ne-tarifne omejitve ter da bo omogočila dostop podjetjem iz držav EU na kitajsko tržišče. Že dosedaj je Kitajska odpravila uvozne dajatve na veliko vodilnih izvoznih proizvodov držav EU. Predviden je posebno ugoden režim glede uvoza tekstila iz Kitajske v EU. Sicer pa je bil uvoz blaga s Kitajske leta 2005, v okviru uvoznih ugodnosti EU do držav v razvoju na podlagi Splošne sheme preferencialov, med temi državami deležen druge največje ugodne obravnave.

Pri uvozu blaga iz Kitajske pa so uveljavljene na primer začasne protidumpinške dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Kitajske in Vietnama; predpisane so v Uredbi Komisije (ES) št. 553/2006 z dene 23. 3. 2006. Raven teh protidumpinških dajatev je 9,7 % od 2. 6. do 13. 7. 2006, 14,5 % od 14. 7. do 14. 9. 2006, 19,4 % pa od 15. 9. 2006 dalje. Podobno je uvedena dokončna protidumpinška dajatev za uvoz nekaterih ulitkov s poreklom iz Kitajske po Uredbi (ES) št. 1212/2006 z dne 14. 2. 2006.

Pomembnejša določila carinskih predpisov Kitajske:

Zlasti so pomembni bilateralni sporazum med EU in Kitajsko o Svetovni trgovinski organizaciji (STO) iz leta 2000, sporazum o trgovini in gospodarskem sodelovanju med EU in Kitajsko iz leta 1985 in splošni sporazum o trgovini s tekstilom iz leta 1995. Po le-teh se je Kitajska zavezala, da bo harmonizirala carinske postopke po načelih STO, da bo postopno znižala uvozne dajatve in druge ne-tarifne omejitve ter da bo omogočila dostop podjetjem iz držav EU na kitajsko tržišče. že dosedaj je Kitajska odpravila uvozne dajatve na veliko vodilnih izvoznih proizvodov držav EU. Predviden je posebno ugoden režim glede uvoza tekstila iz Kitajske v EU. Sicer pa je bil uvoz blaga s Kitajske leta 2005, v okviru uvoznih ugodnosti EU do držav v razvoju na podlagi Splošne sheme preferencialov, med temi državami deležen druge največje ugodne obravnave.

Pri uvozu blaga iz Kitajske pa so uveljavljene na primer začasne protidumpinške dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Kitajske in Vietnama; predpisane so v Uredbi Komisije (ES) št. 553/2006 z dene 23. 3. 2006. Raven teh protidumpinških dajatev je 9,7 % od 2. 6. do 13. 7. 2006, 14,5 % od 14. 7. do 14. 9. 2006, 19,4 % pa od 15. 9. 2006 dalje. Podobno je uvedena dokončna protidumpinška dajatev za uvoz nekaterih ulitkov s poreklom iz Kitajske po Uredbi (ES) št. 1212/2006 z dne 14. 2. 2006.

Pomembnejša določila carinskih predpisov Kitajske:

Od leta 2004 dalje omejitev pri uvozu blaga na Kitajsko vse manj. Omejitve ostajajo glede rabljenih publikacij z nemoralno vsebino, radioaktivnih in škodljivih industrijskih odpadkov, odpadnih oziroma rabljenih avtomobilov ter avtomobilskih delov, semen, sadik, gnojil, krme, dodatkov in antibiotikov, ki se uporabljajo za rast in vzgojo kateregakoli izvoznega blaga. Prepovedan je uvoz blaga, ki ogroža nacionalno varnost ali javni interes, blaga v zvezi z zaščito človekovega življenja ali zdravja, v zvezi z zaščito okolja ali v zvezi z mednarodnimi pogodbami.

Izvaja se carinski nadzorni sistem nad uvoznimi/izvoznimi kvotami in dovoljenji (od vključitve v STO se postopoma odpravljajo), menjavo tujih valut, obračunom uvoznih dajatev ali izvoznih dajatev (za večino vrst blaga so odpravljene) in razvrščanje uvoznih/izvoznih podjetij glede na njihovo kredibilnost (od kategorije A za podjetja z najštevilnejšimi ugodnostmi, do kategorije D za podjetja, ki so podvržena najstrožjemu carinskemu nadzoru).

Carinske stopnje so splošne in znižane. Splošne se uporabijo za uvoz blaga iz držav, s katerimi Kitajska nima podpisanega carinskega oziroma trgovinskega sporazuma. Nižje carinske stopnje so, poleg tistih po mednarodnih sporazumih, predvidene znotraj posebnih ekonomskih con, odprtih mest in prostocarinskih con. Uvozne se povprečno gibljejo okoli 10 %, izvozne pa med 0 % in 20 %. V zvezi s carinskimi postopki so lahko oproščeni surovi materiali, pomožni materiali, deli, sestavni deli, pripomočki in pakirni materiali, ki jih uvažajo podjetja v tuji lasti zaradi pasivnega oplemenitenja ali nameščanja proizvodov ter za proizvodnjo blaga za izvoz. Nadalje je oprostitev predvidena za na primer uvoz opreme in podporne tehnologije, pripomočkov in delov za lastno uporabo podjetja v tuji lasti, katera so uvrščena v ugodno kategorijo, raziskovalno-razvojni centri s prisotnostjo podjetij v tuji lasti, podjetja v tuji lasti, ki se poslužujejo naprednih tehnologij in izvozno naravnana podjetja v tuji lasti.

Davčne stopnje za davek na dodano vrednost – DDV so osnovna 17 % in znižana 13 %, slednja za določene proizvode, kot na primer hrana, jedilna olja in knjige, ter posebni znižani stopnji 6 % oz. 4 %, ki ju lahko obračunavajo določena majhna podjetja. Davčna osnova ob uvozu vključuje carinsko vrednost in carino; kadar gre za uvoz obdavčljivih trošarinskih izdelkov se vključi tudi vrednost trošarine. Podjetja v tuji lasti so, v kolikor so uvrščena v ugodno kategorijo, oproščena DDV pri nabavi Kitajskih proizvodov v okviru svojih investicij.

Za trošarinske izdelke se obračunava in plačuje trošarina; trošarinskih stopenj je 25, in sicer od 3 % do 50 %. Otrošarinjene so cigarete, alkoholne pijače in alkohol, kozmetika, proizvodi za nego kože in las, nakit in dragi kamni, pirotehnični proizvodi za ognjemete, bencin, nafta, avtomobilske gume, motorji in mali motorni avtomobili.

Zaključek:

Gornje besedilo predstavlja zelo kratek povzetek potrebnih informacij za trgovanje s Kitajsko. Za izvajanje uvoznih in izvoznih poslov pa je potrebno veljavne predpise EU, Slovenije in Kitajske podrobno proučiti. Več informacij lahko najdete na spodaj navedenih spletnih straneh Komisije EU, Ministrstva RS za gospodarstvo in drugih:

http://ec.europa.eu/comm/trade/issues/bilateral/countries/china/
http://www.izvoznookno.si/index.php
http://www.tdctrade.com/chinaguide

(prispevek zaključen 22. 8. 2006)

Avtor: Ž. Stupica

(c) Vse pravice pridržane.