NOVOSTI V DAVČNEM POSTOPKU
(V: Zbornik gradiv Konferenca Računovodja 2005, 11. 5. 2005. Ljubljana: Cerera, 2005.)

Novi zakon o davčnem postopku je bil nazadnje objavljen v prečiščeni obliki kot uradno prečiščeno besedilo ZDavP-1-UPB1. Le-ta obsega zakon ZDavP-1 (54/2004), ZDS-1 (57/2004), odločbo Ustavnega sodišča glede teka zamudnih obresti (109/2004) in ZDavP-1A (139/2004).

Davčni postopek po ZdavP-1-UPB1 je v osnovi ostal takšen kot po starem zakonu ZDavP. Vendar pa je besedilo novega zakona več kot še enkrat obsežnejše od starega, vključene so mnoge nove opredelitve pojmov, tista določila, ki so ostala podobna starim, so predrugačena, precizirana ali postrožena ipd. Zaradi navedenega je kljub navedbam tedanje vlade o načelni nespremenjenosti, postal ZDavP-1-UPB1 tudi ne le formalno, temveč tudi vsebinsko popolnoma nov predpis; tako nam lahko v primerjavi zakonov ostane zgolj stališče o načelni podobnosti starega in novega postopka. Največja noviteta pa so sicer vsebine direktiv EU in določil mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

Novi zakon je bil za obravnavo v parlamentu po nujnem postopku predlagan dne 5. 4. 2004. Nujni postopek naj bi bil potreben zato, ker je že do vstopa v EU dne 1. 5. 2004 Slovenija morala dokončno uskladiti zakonodajo o davčnem postopku z evropskimi direktivami o izmenjavi podatkov in medsebojni upravni pomoči davčnih organov EU; področja teh izmenjav in pomoči so predvsem DDV, trošarine, druge uvozne in izvozne dajatve, kmetijske dajatve in neposredni davki. Slovenija se je namreč zavezala, da bo spoštovala evropski pravni red in s svojimi predpisi ščitila temeljne svoboščine EU o prostih pretokih. Če zakona ne bi pravočasno prilagodila, bi se lahko štelo, da ni izpolnila svoje obveznosti glede spoštovanja evropskega prava.

Nadalje pa so bile spremembe starega zakona potrebne zaradi boljšega administriranja davkov pri davčnem organu, zaradi uveljavitve materialnih davčnih pa tudi drugih predpisov ter zaradi ustavnih odločb.

V obdobju izvajanja zakona se je v praksi izkazalo, da je potrebno nekatere postopke zaradi učinkovitejše uporabe davčnega postopka prilagoditi in tudi poenostaviti. Zaradi vse večjih potreb po posredovanju podatkov je bilo potrebno natančneje urediti varovanje davčne tajnosti. Novi zakon je vsekakor na davčnem področju povečal jasnost in določenost davčnih norm. Tudi s spremenjenim ZUP (o upravnem postopku) so bile uvedene nekatere rešitve, s katerimi je bilo potrebno zaradi specifičnosti davčnega postopka uskladiti novi Zakon o davčnem postopku. V Zakonu o državni upravi so bile uvedene spremembe glede organizacije ministrstev ter je bila pristojnost odločanja na drugi stopnji prenesena na ministrstvo za finance; s tem so bili v omenjenih delih razveljavljeni številni davčni in carinski postopkovni predpisi. V Zakonu o prekrških se je med drugim uvedlo prenos pristojnosti večine zadev v pristojnost prekrškovnim organom v hitrem postopku (inšpektorjem, policiji).

Med pomembnejšimi ustavnimi odločbami je na primer Ustavno sodišče odločilo, da ni v nasprotju z ustavo določba zakon o davčnem postopku o tem, da se zapisnik izda naknadno, saj to terjata zapletenost in dolgotrajnost postopkov; ker ima stranka možnost ugovora na zapisnik in ker se izda dopolnilnilnega, ji tudi ni onemogočeno spremljanje poteka pisanja zapisnika. Razveljavilo je tudi nekatere določbe, na primer tiste o dostavi podatkov določenih oseb, saj je šlo za podatke z naravo osebnih podatkov, ki pa uživajo posebno ustavno varstvo. Nadalje je razveljavilo določilo, ki se nanaša na stroške postopka, ki ga uvede upravni organ po uradni dolžnosti; pri tem stranke, za katero se je postopek končal ugodilno, ne smejo bremeniti drugi stroški kot tisti po ZUP. Poleg navedenega je razveljavilo določilo, ki je določalo, da se za čas, ko davčni organ do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, zavezancu zaračunajo zamudne obresti; to je povzročalo zmedo v notranjem prometu, saj je prvotno omilitev izničevalo, dovoljene bi lahko bile le obresti, ki ohranjajo realno vrednost terjatve. V oktobru lani je prišlo še do razveljavitve zakona v tistem delu, po katerem se je obračunavalo zamudne obresti, preden je bila odmerjena davčna obveznost.

Vendar pa razen gornjih stališč zakonodajalca o razlogih za spremembe, iz samega besedila zakona izhajajo tudi številne druge pomembne novosti. V davčnem postopku je po novem dana bistveno večja avtoriteta davčnemu organu proti zavezancu, zelo je razširjem potencialni krog zavezanih oseb v davčnem postopku, v škodo zavezancem so nekatera določila o stroških pri za stranko ugodnem izidu postopka, v škodo jim je obrestovanje dolga v primerih odloga in obročnega odplačevanja, vsebovana so nekatera sporna razlikovanja med zavezanci glede določenih ugodnosti, tudi razlikovanja glede vrstnega reda terjatev, zastaralni roki so podaljšani, prejšnje sporno načelo zamudnega obrestovanja dolga je sicer odpravljeno, vendar je tovrstno breme sedaj prevaljeno na izjemno stroga prekrškovna določila ob odločanju davčnega organa kot prekrškovnega organa na prvi stopnji.

Avtor: Ž. Stupica

(c) Vse pravice pridržane.