NEKATERE NOVOSTI V DAVČNEM POSTOPKU
(V: Računovodski in davčni nasvet. Ljubljana: Dashofer, 15-16/2005, 25. julij 2005.)

Novi zakon o davčnem postopku iz leta 2004 je bil nazadnje objavljen 14. marca letos v uradni prečiščeni obliki kot ZDavP-1-UPB1; slednji obsega ZDavP-1, ZDS-1, Ustavno odločbo o teku zakonskih zamudnih obresti in ZDavP-1A.

Nekatere novosti:

Novo besedilo je še enkrat obsežnejše, vključuje nove opredelitve pojmov, večina določil je predrugačenih, preciziranih ali postroženih. Zato je kljub načelni podobnosti novi zakon ne le formalno, temveč tudi vsebinsko popolnoma nov predpis.

Največja noviteta so direktive EU in določila mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

Iz besedila zakona lahko med drugim razberemo, da nova postopkovna določila povečujejo avtoriteto davčnega organa proti zavezancu. Potencialni krog zavezancev je razširjen, v škodo zavezanca in neusklajena z Ustavno odločbo iz leta 2003 so nekatera določila o stroških postopka, nekatera razlikovanja med zavezanci v postopkih izvršbe in zavarovanja so sporna, prav tako razlikovanja med upniki pri vrstnem redu terjatev.

Sankcije za kršitve postopka so proti zavezancem stroge, proti davčnemu organu pa ne, na primer: ob zamudi lahko zavezance doleti izguba pravic – prekluzija; pritožba v davčnem potopku ne zadrži izvršitve – plačila odmerjenega davka; za davčne prekrške so proti zavezancem predpisane visoke denarne kazni, v postopku na prvi stopnji je proti zavezancem določeno obrnjeno dokazno breme.

Nekatere posebnosti davčnega postopka, ki so bolj v breme zavezancev, so sicer lahko utemeljene z načelom prednosti pomembnega javnega dobra. Vendar so lahko takšna določila, skozi davčni postopek na prvi stopnji (davčna uprava) in drugi stopnji (ministrstvo za finance) ter še pristojnostjo davčnega organa na prvi prekrškovni stopnji, v škodo pravicam zavezanca.

V nadaljevanju so predstavljene nekatere izmed novosti v zvezi z davčnimi prekrški, stroški postopka in davčnim nadzorom.

Davčni prekrški:

Prejšnje breme zaradi spornega obračunavanja zamudnih obresti v davčnih postopkih je sicer odpravljeno, vendar so po novem zelo postrožena prekrškovna pravila – izrekanje prekrškov in visokih glob ter povečana avtoriteta davčnega organa na prvi stopnji prekrškovnega postopka. Tako lahko zaradi nekaterih novosti v zvezi z davčnimi prekrški pride do zelo hudih posledic. Slednje se kaže predvsem pri kategorijah t. i. posebno hudih davčnih prekrškov.

Prva izmed postrožitev je ta, da je prekrškovni organ na prvi stopnji po novem davčni organ, ne pa več neodvisni organ (sodišče), in lahko v prekrških odloča po hitrem postopku.

Nadalje je po novem zastaranje prekrškov podaljšano. Relativno zastaranje je po novem podaljšano z 2 na 3 leta, absolutno zastaranje pa s 4 na 10 let.

Kazni (globe) za davčne prekrške so višje, za hude davčne prekrške pa so progresivne. Posebno hudi prekrški se kaznujejo progresivno, in sicer se:
- pri zneskih pod 100.000 SIT dolga kaznuje z 20% in odgovorno osebo z 20.000 SIT,
- pri zneskih do 1.000.000 SIT dolga se kaznuje s 40% in odgovorno osebo z vsaj 400.000 SIT,
- pri zneskih nad 1.000.000 SIT dolga se kaznuje s 60% in odgovorno osebo z vsaj 600.000 SIT.

Takšna progresija ustvarja neenakost. Na primer: tisti zavezanec za davek, ki ima ugotovljenega dolga 100.000 SIT, mora plačati 20% globe, to je 20.000 SIT , tisti z 1 SIT več (100.001 SIT) ugotovljenega dolga pa mora plačati 40% globe, to je 40.000 SIT.

Stroški postopka:

Določila o stroških so za stranke izrednega pomena. Nova so glede na prejšnji zakon zelo spremenjena. Sicer pa nova določila ne vsebujejo vseh, za stranko ugodnejših, določb. Ustavne odločbe o stroških davčnega postopka, ki je bila objavljena oktobra 2003 (vendar opozarjam, da je bilo tedaj odločano le o skladnosti prejšnjega zakona o davčnem postopku z Ustavo).

Stranko bremenijo njeni stroški davčnega postopka, kot so prihod, zamuda časa, izgubljeni zaslužek, izdatki za upravne takse, za pravno zastopanje in strokovno pomoč. Davčni organ, ki je začel postopek po uradni dolžnosti, bremenijo njegovi stroški, kot so potni stroški, priče, izvedenci, tolmači, ogled, oglasi, obrazci in podobno. Stroške postopka pa nosi udeleženec, če jih je povzročil po svoji krivdi.

Kadar je postopek začet po uradni dolžnosti, nosi davčni organ vse stroške postopka organa do strankine vložitve pravnega sredstva. če pa je sredstvo vloženo, nosi stroške tista stran, za katero se postopek konča neugodno. Osebne stroške stranke mora le-ta nositi vselej sama.

Če se je postopek v zvezi s pravnim sredstvom za stranko končal ugodno, gredo torej stroški v breme davčnega organa, razen osebnih stroškov stranke in razen stroškov pooblaščencev ter strokovnih pomočnikov, razen če je določitev teh predpisana z zakonom o davčnem postopku oziroma z zakonom o obdavčenju.

Stranko pa vedno bremenijo njeni osebni stroški. Pri tem, kot rečeno, niso upoštevane vse določbe Ustavne odločbe. Tako je na primer, za razliko od novega zakona, v besedilu Ustavne odločbe obrazloženo, da morajo pripadati stranki stroški za pravno zastopanje in pravno pomoč, če se je postopek začet po uradni dolžnosti končal za stranko ugodno.

Davčni nadzor:

Davčni nadzor je po novem opredeljen v tem zakonu in ne v organizacijskem (Zakon o davčni službi). Določila so obsežnejša od prej, preciznejša in tudi spremenjena. Davčni nadzor se izvaja kot nadzor obračunov davkov pri davčnemu organu in kot inšpekcijski nadzor.

Nadzor obračunov davka poteka pri davčnemu organu. Nad tistimi družbami, ki so zavezane k reviziji, se tega nadzora ne opravlja, nad drugimi zavezanci pa se nadzor opravlja.

Nadzor se začne s sklepom o uvedbi. V primeru, da v nadzoru ni ugotovljenih neustreznosti, se na davčnem obračunu napravi le uradni zaznamek, oziroma se nadzor zaključi s sklepom.

Kadar se v nadzoru ugotovijo kakšne neustreznosti, davčni organ z vabilom ali po telefonu povabi zavezanca za davek k pojasnilu ali dokazovanju. Ob zaključku postopka nadzora davčni organ zavezanca povabi še na zaključni razgovor. Na ugotovitve po zaključnem razgovoru lahko zavezanec v 10 dneh poda pripombe. Po tem davčni organ izda zapisnik. Tudi na ta zapisnik se lahko podajo pripombe, in sicer v 10 dneh po njegovi vročitvi.

Kadar se na podlagi postopka spreminja višino davka, je potrebno izdati odmerno odločbo.

Inšpekcijski nadzor: določila o tem nadzoru so po novem podrobnejša.

Inšpekcijski nadzor je lahko celostni ali delni. Nadzor se začne s sklepom o uvedbi, ki ga pooblaščena oseba vroči na kraju nadzora.

Pri velikih gospodarskih družbah se lahko nadzor opravlja od zadnjega obdobja prejšnje inšpekcije, pri ostalih zavezancih za davek se opravlja za predhodnih 36 mesecev, obdobje pa se lahko razširi.

Zavezanec ima pravico do informacij; na tej podlagi mora biti o začetku nadzora obveščan na kraju samem, prisoten je lahko pri nadzoru ter tekoče obveščen o relevantnih dejstvih.

Med posebnimi možnimi ukrepi nadzora sta možna zaseg dokumentacije do 90 dni in prepoved opravljanja dejavnosti do 3 dni.

Pred zaključkom nadzora se opravi z zavezancem sklepni razgovor. Nato se sestavi zapisnik in seznani zavezanca o spornih ugotovitvah. Zavezanec lahko na zapisnik poda pripombe v 10 dneh po njegovi vročitvi (prej je bilo to možno v 15 dneh), na utemeljeno zahtevo pa podaljšano do 10 dni. Ob ugotovljenih novih dejstvih je mogoč dodatni zapisnik v 30 dneh od pripomb; na tega so lahko dane pripombe v 10 dneh oziroma podaljšano za 10 dni.

Po zadnjih pripombah pa se v 30 dneh sestavi dopolnilni zapisnik, na kar ni dovoljenih pripomb; v delu, kjer so upoštevane pripombe stranke, je dopolnilni zapisnik javna listina.

Odmerno odločbo se izda v 30 dneh od prejema pripomb oziroma v 30 dneh od poteka roka za pripombe.

Kadar je tekom nadzora ugotovljena neka davčna obveznost, se od nastanka le-te do zapadlosti odmerne odločbe v plačilo obračunajo obresti po medbančni obrestni meri. če pa zavezanec zamudi s plačilom tako odmerjenega davka, dolguje še zakonske zamudne obresti, in sicer po stopnji 0,04247% dnevno (15,50% letno / 365 dni). Ta določila so novost, pri čemer je upoštevano besedilo Ustavne odločbe, ki je bila objavljena oktobra 2004. Do zneska 2.500,00 SIT davka pa se zamudne obresti ne zaračunajo.

Kadar v nadzoru ni na razpolago podatkov za odmero davčne obveznosti, se opravi oceno verjetne davčne osnove. Glede tega je novost pooblastilo davčnemu organu, da zahteva od zavezanca prijavo premoženja. To prijavo lahko uporabi le za oceno davka od dohodkov fizičnih oseb, in sicer lahko prijavo premoženja zahteva največ 1-krat letno. Pri tem pa mora znižanje ocene ali pa drugačno premoženje dokazovati zavezanec za davek.

Zoper odločbo lahko zavezanec vloži pritožbo v 15 dneh (kot po starem zakonu) od njene vročitve. Gre sicer za prvo pravno sredstvo, vendar se v njej praviloma ne sme navajati novosti, zato bi lahko interpretirali, da so prvo pravno sredstvo že pripombe.

Pritožba praviloma nima suspenzivnega učinka – ne zadrži izvršitve; izjema je le, kadar organ oceni, da bi pritožbi bilo mogoče ugoditi, takrat po uradni dolžnosti odloži davčno izvršbo.

(Prispevek zaključen 25. 7. 2005).

Avtor: Ž. Stupica

(c) Vse pravice pridržane.