Klik na Novitete po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2)
Klik na Novitete po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Klik na Novitete po 5 davčnih zakonih

NOVI UVOD V SRS (2006)
(V: Računovodski in davčni nasvet. Ljubljana: Dashofer, 22. avgust 2005)

Slovenski inštitut za revizijo je dal v javno razpravo svoj osnutek sprememb in dopolnitev Slovenskih računovodskih standardov – SRS (2002), ki so veljavni od 1. 1. 2002 dalje. Novi standardi SRS (2006) naj bi bili uveljavljeni že s 1. 1. 2006. Javna razprava o predlaganih novitetah bo trajala do 30. 9. 2005. V okviru te razprave pa lahko zainteresirane osebe in organizacije na inštitut pošiljajo svoje pripombe in predloge.

Besedilo osnutka sprememb in dopolnitev standardov vam je dostopno na URL naslovu inštituta: http://www.si-revizija.si/racunovodje/spremembe-_SRS.shtml.

Pomen evropskega bilančnega prava:

Na potrebo po spremembi obstoječih SRS (2002) so med drugim v veliki meri vplivali nekateri spremenjeni in novi predpisi Evropske unije s področja bilančnega prava, ki jih je morala Slovenija kot država članica do določenega časa prevzeti v svoj pravni red. Med temi je pomembnih več direktiv in uredb o neposredni uporabi določenih mednarodnih računovodskih standardov v vseh državah članicah.

Pri neposredni uporabi standardov SRS je vselej potrebno upoštevati tudi druge predpise, predvsem tiste s področja bilančnega prava. Tiste uredbe in drugi predpisi Evropske unije, ki so neposredno uporabljive in zavezujoče v vseh državah članicah imajo pri tem prednost tako pred besedili zakonov kot tudi pred drugimi predpisi posamezne države članice, na primer pred standardi SRS.

Najpomembnejši sta uredba evropskega parlamenta in sveta št. 1606/2002 in uredba komisije št. 1725/2003; na njuni podlagi je bila v okviru z dnem 1. 1. 2005 neposredno uveljavljena uporaba številnih mednarodnih standardov računovodskega poročanja – MSRP za gospodarske družbe, ki trgujejo s svojimi vrednostnimi papirji na organiziranem trgu katere od držav članic unije. Besedilo uredbe št. 1725/2003/ES, ki vsebuje besedila uveljavljenih MSRP, to je standardov in pojasnil, je dostopno v slovenskem jeziku na URL naslovu Evropske unije: http://europa.eu.int/eur-lex/sl/dd/docs/2003/32003R1725-SL.doc.

Pomen zakona ZGD-H:

Najpomembnejši slovenski predpis s področja bilančnega prava je zakon o gospodarskih družbah, z vidika amandmaja SRS pa predvsem zadnja novela Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah – ZGD-H (Uradni list RS, št. 139/2004 z dne 28. 12. 2004).

V ZGD-H je med drugim podrobneje opredeljena neposredna uporaba MSRP. Ta uporaba je v osnovi predvidena v družbah, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov v državah članicah Evropske unije in so zavezane h konsolidaciji.

Navedene družbe so dolžne prvič sestaviti računovodska poročila v skladu z MSRP za poslovno leto, ki se začne 1. 1. 2006 ali kasneje. Tiste, ki pa imajo na trgu vrednostnih papirjev uvrščene samo dolžniške vrednostne papirje, prvič sestavijo poročila po teh standardih najkasneje za poslovno leto, ki se začne 1. 1. 2007 ali kasneje.

Uporaba MSRP je obvezna tudi za banke ter zavarovalnice. Zakon določa, da morajo prvič sestaviti računovodska poročila v skladu z MSRP za poslovno leto, ki se začne 1. 1. 2006 ali kasneje oziroma najkasneje za poslovno leto, ki se začne 1. 1. 2007 ali kasneje. Glede na navedeno je Banka Slovenije za banke in hranilnice določila prvo sestavo poročil za poslovno leto, ki se začne 1. 1. 2006, Agencija za zavarovalni nadzor pa za zavarovalnice prvo sestavo poročil za poslovno leto, ki se začne 1. 1. 2007.

Po noveli pa se lahko tudi druge družbe odločijo za sestavljanje računovodskih poročil v skladu z MSRP, če bo tako odločila skupščina družbe in to najmanj za zaporedje 5 let.

V skladu s spremembami evropskega bilančnega prava se je v ZGD-H dosledno uveljavilo načelo poštene vrednosti (»fair value«) kot temelja za vrednotenje v računovodskih izkazih. Na tej podlagi se spreminja ureditev načela previdnosti kot ga poznamo predvsem iz Uvoda v SRS (2002; pa tudi že 1993). Po novem se kot načeli vrednotenja določa obe načeli, to je načelo previdnosti in načelo poštene vrednosti. Za podrobnejšo ureditev navedenega pa zakon napotuje na SRS oziroma na MSRP, glede na zavezanost posamezne družbe k le-tem.

Razmejevanje med SRS in MSRP je posebej opredeljeno tudi glede pravil o letnem poročilu, o členitvi izkazov in o vrednotenju postavk v računovodskih izkazih.

Vendar pa je bilo z ZGD-H določeno le o osnovnih vprašanjih s področja bilančnega prava in prava računovodstva, za podrobno urejanje tega v Slovenskih računovodskih standardih (SRS) pa se je pooblastilo Slovenski inštitut za revizijo.

Predpisano je, da SRS v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z MSRP. Prav na tej podlagi bo z letom 2006 omogočena širša uporaba MSRP, ki bo še bolj primerljiva z uporabo po SRS.

Zakon razmejuje pristojnost med SRS in MSRP pri določanju načina in obsega konsolidacije, ter vsebine konsolidiranega računovodskega in poslovnega poročila. Glede navedenega je med drugim naloženo, naj se s SRS določi naslednje:
- podrobnejša merila za opredelitev podrejenih družb,
- primere, v katerih nadrejena družba, ki je podrejena drugi nadrejeni družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila,
- druge primere, v katerih nadrejena družba ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila, oziroma ni dolžna vključiti v konsolidacijo posameznih podrejenih družb,
- način in obseg konsolidacije ter vsebino konsolidiranega letnega poročila, razen za družbe, ki sestavljajo letna poročila v skladu z MSRP.

Besedilo ZGD-H je dostopno na URL naslovu Državnega zbora RS:
http://www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html.

Nekatere spremembe in dopolnitve Uvoda v SRS:

Za lažji vpogled pred nadaljnjo podrobno analizo predstavljamo nekatere izmed predlaganih sprememb in dopolnitev Uvoda v SRS.

Nekatere nadomeščene besede oziroma besedne zveze:
- »mednarodni računovodski standard« se nadomesti z »mednarodni standard računovodskega poročanja«,
- »smernica Evropske zveze« se nadomesti z »direktiva Evropske unije«,
- »poročevalna valuta« se nadomesti z »predstavitvena valuta«,
- »izkaz finančnega izida« se nadomesti z »izkaz denarnih tokov«,
- »pomembnost« se nadomesti z »bistvenost«,
- »slabo ime« (v poglavju o konsolidiranju, op. a.) se nadomesti z »presežek v uskupinjenem poslovnem izidu«.

Naslovi standardov 2, 10 in 28 se v Uvodu spremenijo, tako da se glasijo:
- SRS 2 – Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve,
- SRS 10 – Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve,
- SRS 28 – Računovodsko nadziranje in nadziranje računovodenja.

Glede splošnih standardov je med drugim določeno, da mora podjetje pri zunanjem poročanju upoštevati naslednje SRS: SRS 1 do SRS 15, SRS 17 do SRS 19, SRS 21, SRS 22, SRS 24 do SRS 27 in tiste določbe drugih SRS, na katere se našteti standardi sklicujejo ali nanašajo. Uporaba drugih SRS pa se priporoča predvsem pri notranjem poročanju.

Poleg splošnih SRS obstajajo še posebni SRS, med katerimi so bili do sedaj sprejeti SRS 31 do SRS 40. V povezavi z zakonskimi novitetami glede bank in zavarovalnic pa z dnem 1. 1. 2006 prenehata veljati SRS 31 in SRS 40, SRS 32 pa z dnem 1. 1. 2007.

Tista podjetja, ki po ZGD-H začnejo uporabljati MSRP, morajo uporabljati tudi naslednje SRS: od SRS 19 do SRS 29, SRS 8.30 in druge SRS kot pomoč pri razumevanju MSRP, ne smejo pa se nanje sklicevati. Tista podjetja, ki pa uporabljajo SRS, morajo neposredno uporabljajo le tiste določbe MSRP, na katere se SRS neposredno sklicujejo, MSRP pa se praviloma štejejo le kot informacija o strokovnih dosežkih.

Temeljni računovodski predpostavki sta po osnutku le še naslednji dve: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja.

Pomembne spremembe so glede metod vrednotenja zalog. Pri metodah vrednotenja sredstev se po novem opredeli pošteno vrednost; črta pa se predvsem opredelitve iztržljive vrednosti.

Črtajo se določila o začetnem pripoznavanju sredstev in dolgov.

Glede uskupinjevanja je predvidena predvsem še kapitalska metoda; ne več tudi naložbena.

Podjetja, ki morajo uporabljati SRS, morajo to razkriti; obratno kot v dosedanjem besedilu, kjer se v standardih zahteva razkrivanje v primeru uporabe MSRP.

V predlogu sta dve poglavji Uvoda dodani na novo, in sicer:
- 9. Spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak,
- 10. Poslovne združitve.

(Prispevek zaključen 22. 8. 2006)

Avtor: Ž. Stupica

(c) Vse pravice pridržane.