ODVETNIK MARKO STUPICA - pisarna v ljubljanskem nebotičniku
 
The Firm
Publications:
Links
Search
Contact


Image

Odvetnik Marko Stupica
Štefanova 1/IV.
1000 Ljubljana, p. p. 1581
EU - Slovenija
+ 386 1 4258888
+ 386 1 4261462
stupica@siol.net
http://www.dajatve.com
 
SlovenščinaEnglish

Print E-mail
Obisk 10953
Written by ŽIGA STUPICA   

Klik na Neustavnost sistema financiranja občin
Klik na Neustavnost davčnih zamudnih obresti
Klik na Neustavnost pokojninskega sistema


ODPRAVA NEUSTAVNOSTI SISTEMA PLAČ V JAVNEMU SEKTORJU

(V: Javni sektor. Ljubljana: Dashofer, marec 2007, s. 7-9.)

Dne 5. 1. 2007 je bila v Uradnem listu RS št. 1/2007 objavljena odločba Ustavnega sodišča RS štev.: U-I-60/06-200, U-I-214/06-22 in U-I-228/06-16 z dne 7. 12. 2006 o delni ugotovitvi neustavnosti Zakona o sodniški službi, Zakona o državnem tožilstvu, Zakona o državnem pravobranilstvu, Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Odloka o plačah funkcionarjev. Ustavno sodišče je odločalo o navedenem na podlagi pobud preko 140 sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za oceno ne-ustavnosti navedenih predpisov.

Sistem plač v javnem sektorju določa plače javnih uslužbencev in funkcionarjev pri uporabnikih proračuna – državnih organih in lokalnih skupnostih, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Predmet ustavne presoje so bili predpisi o ureditvi plačnega položaja sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev. Ugotovljena je bila neskladnost z Ustavo nekaterih določil Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-E in Odloka o plačah funkcionarjev – OdPF ter nekaterih določil drugih predpisov s področja plač sodniških služb, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev.

Ustavno načelo neodvisnosti:

Jedro spora v obravnavani zadevi so pomenila vprašanja o sistemu nagrajevanja sodnikov oziroma o materialni neodvisnosti sodnikov ter o videzu neodvisnosti sodnikov, katera pomenijo ene od temeljnih jamstev neodvisnosti sodnikov. Glede na omejitve v zvezi z nezdružljivostjo funkcije je namreč možnost iskanja dodatnih virov zaslužka pri sodnikih zelo omejena. Pri tem ima ključno vlogo poleg višine plač tudi njihova relativna stabilnost. V ustavni odločbi je bilo ugotovljeno, da izpodbijani sistem plač ne ustreza navedenim zahtevam po neodvisnosti sodnikov.

Glede načela neodvisnosti pa Ustava državnim tožilcem in državnim pravobranilcem ne zagotavlja povsem enaka jamstva kot za sodnike.

Urejanje plač z akti, nižjimi od zakona:

Eden izmed temeljnih očitkov pobudnikov je bil, da ureditev sistema plač prepušča urejanje odloku – OdPF kot podzakonskemu aktu. Zgoraj navedenemu načelu sodniške neodvisnosti ustreza le takšna ureditev, ki položaj sodnikov in s tem plače sodnikov v celoti ureja z zakonom. Zakone namreč Državni zbor sprejema po večfaznem postopku, omogočeni sta še možnost veta Državnega sveta in referendum. Sodniki tudi ne smejo biti izločeni iz odločanja o njihovem položaju, čemur ustreza pooblastilo Sodnemu svetu, da daje svoja mnenja k proračunu in k področnim zakonom; pri urejanju s podzakonskimi predpisi to ni zagotovljeno. Glede na navedeno so neskladni z Ustavo tudi tisti predpisi, ki prepuščajo ureditev sodniških plač uredbi Vlade oziroma kolektivni pogodbi za javni sektor.

Z Ustavo so neskladni tudi tisti predpisi, ki napotujejo na ureditev plač državnih tožilcev s kolektivno pogodbo za javni sektor, saj tudi državni tožilci ne sodelujejo pri sprejemu kolektivne pogodbe. Neskladno je tudi zakonsko pooblastilo Vladi, da lahko z uredbo določa pogoje, merila in obseg plačila za povečan obseg dela oziroma dodatne delovne obremenitve za posamezne državne tožilce ali za njihove pomočnike, ker gre za golo zakonsko pooblastilo; tako pooblastilo namreč ni dovolj opredeljeno.

Uvrstitev v plačne razrede:

Pobudniki ustavne presoje so izpodbijali uvrstitev sodniških funkcij v plačne razrede (plačna skupina A s 5 plačnimi podskupinami ter s plačnimi razredi funkcij sodne oblasti v razponu od 39. do 65 razreda). Neskladno z Ustavo je, da so, z izjemo predsedniških in podpredsedniških sodniških funkcij, vse druge sodniške funkcije uvrščene nižje kot najnižje uvrščene funkcije drugih dveh vej oblasti, to je izvršilne veje oblasti in zakonodajne veje oblasti. Neskladno z Ustavo je tudi nesorazmerno zaostajanje plač sodnikov v primerjavi s plačami predsednikov in podpredsednikov sodišč. Neskladen z Ustavo je tudi način uvrščanja sodnikov v plačne razrede v prehodnem obdobju v tistem delu, ki se nanaša na sodnike, ki bodo v sodniško funkcijo izvoljeni oziroma na položaj svetnika imenovani v prehodnem obdobju.

Nadalje je Ustavno sodišče obrazložilo, da zakonskega besedila o prevedbi zneska plače iz prejšnjega sistema uvrščanja plač v novi sistem ni mogoče razumeti tako, da bi prevedeni znesek plače vedno moral povsem ustrezati kateremukoli izmed novih plačnih razredov; to pomeni, da uvrstitev sodnikov in državnih tožilcev v nove plačne razrede ne bi bila vedno mogoča. Tudi zaradi navedene nejasnosti in nedoločnosti je bila ugotovljena neskladnost sistema plač v javnem sektorju z Ustavo. Glede državnih pravobranilcev pa je v neskladju z Ustavo tudi prevedba plače namestnika generalnega državnega pravobranilca, saj ni razumnih razlogov, da se pri prevedbi v nov plačni sistem ni upošteval vodstveni dodatek, ki je bil prej sestavni del plače namestnika generalnega državnega pravobranilca.

Znižanje plač:

Neskladna z Ustavo so tudi tista zakonska določila, ki prepovedujejo zgolj posege v osnovno plačo, ne pa tudi posegov v dodatna plačila, ter tista določila, ki dopuščajo, da se dodatni primeri znižanja sodniških plač uredijo z odlokom. Varstvo sodnikov pred znižanjem plač in drugih prejemkov je namreč potrebno zaradi načela neodvisnosti ter materialne stabilnosti sodnikov. Zato ni varovana le osnovna sodniška plača, temveč so varovana tudi dodatna plačila, na primer dodatek za mentorstvo, mentorski dodatek, dodatki za delo v manj ugodnih delovnih pogojih in v manj ugodnem delovnem času ter dodatek za delovno uspešnost. Vendar navedeno varstvo sodnikov ni absolutno, v res izjemnih primerih je znižanje sodniških plač lahko tudi upravičeno.

Po spremenjeni ureditvi sistema plač je bil znižan dodatek za delovno dobo tako, da znaša za vsako zaključeno leto delovne dobe 0,3% osnovne plače. Pri tem ni bila ugotovljena neskladnost z Ustavo zaradi neenakosti pravic sodnikov s pravicami delavcev v delovnem razmerju do nezmanjšanega dodatka za delovno dobo; zakonodajalec je namreč dolžan enako urejati le bistveno podobne primere, kar pa sodniki kot funkcionarji v službenem razmerju niso. Znižanje plače pa je sporno takrat, če povzroči dejansko znižanje plače posameznega sodnika; v zvezi s tem je bila ugotovljena neskladnost z Ustavo glede določil, ki se nanašajo na znižanje plač sodnikov, ki so bili v sodniško funkcijo izvoljeni pred začetkom uporabe novih plačnih predpisov.

Glede znižanja plač državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, ki so bili na funkcijo imenovani pred začetkom uporabe nove plačne ureditve, je bila ugotovljena neustavnost z Ustavo, ker novi sistem plač zanje ni predvidel postopnega znižanja plač, ter v primerih, kadar gre za dejansko znižanje njihovih plač.

Plačilo sodnikov za delovno uspešnost:

Glede dela plače iz naslova delovne uspešnosti oziroma dodatne delovne uspešnosti je bila ugotovljena neskladnost z Ustavo že zato, ker obravnavana zakonska določila odkazujejo na ureditev meril za nagrajevanje sodnikov po (dodatni) delovni uspešnosti za javni sektor oziroma s podzakonskim aktom Vlade. Nadalje je bila ugotovljena neskladnost z Ustavo v tem, da je pravni položaj sodnikov po spornih predpisih, v zvezi s plačilom za delovno uspešnost, nejasen in nepredvidljiv.

Zaključek:

Državni zbor je dolžan ugotovljene neskladnosti z Ustavo odpraviti v roku enega leta, do odprave neustavnosti pa se plače funkcionarjev, razen plač funkcionarjev v lokalnih skupnostih, še naprej obračunavajo in izplačujejo po predpisih, na podlagi katerih so se obračunavale in izplačevale do 1. 3. 2006, in na podlagi individualnih odločb, izdanih na podlagi teh predpisov.

(Prispevek zaključen 1. 2. 2007.)

Avtor: Ž. Stupica

(c) Vse pravice pridržane.

 

 ..::© 2003-2014: Vse pravice pridržane. Oblika: SG, Jo. Zadnje spremembe: 27.11.2014 ::..